Radon in energetska sanacija

Sevanju zaradi naravnih virov smo izpostavljeni povsod na Zemlji. Ko vdihujemo radon in njegove potomce (predvsem polonij, bizmut in svinec), ki imajo kratke razpolovne čase, prejmejo naša pljuča doze sevanja, ki povečujejo tveganje za nastanek pljučnega raka. Ker radona ni mogoče zaznati z vonjem ali vidom, lahko v zaprtih prostorih doseže nevarno visoke koncentracije – še posebej v kletnih prostorih in pritličjih. Plin pronica skozi razpoke, neustrezne stike in slabo zatesnjene preboje v temeljih stavb.

Povprečna letna efektivna doza sevanja v Sloveniji je po novem (2023) ocenjena na okoli 6 mSv. Od tega več kot 80 odstotkov oziroma okoli 5 mSv prispeva ravno radon. Ta ocena se bistveno razlikuje glede na občino, v kateri živimo, saj so območja z ugotovljenimi povišanimi koncentracijami radona tudi območja z višjimi vrednostmi sevanja. Na koncentracije radona v stavbah odločilno vplivajo geološke značilnosti (vsebnosti urana in prepustnost kamnin ter tal pod stavbo), poti, ki so na voljo za prehajanje radona iz tal v stavbo, izhajanje radona iz gradbenih materialov in hitrost izmenjave med notranjim in zunanjim zrakom, ki je odvisna od konstrukcije stavbe, navad prebivalcev glede prezračevanja in zrakotesnosti stavbe. Treba je tudi poudariti, da koncentracije radona v prostorih nihajo dnevno in sezonsko, zato so za določitev povprečja nujne meritve. Tesnjenje ovoja stavbe zaradi energetskih sanacij in zmanjševanje naravnega prezračevanja prostorov imata pogosto znaten negativen vpliv na koncentracije radona. Kar je dobro s stališča energetske učinkovitosti, je lahko z vidika radona slabo. Zato je pri načrtovanju kakršnihkoli posegov v obstoječo stavbo, ki pomembno spreminjajo tlačne razlike, priporočena ocena koncentracije radona in po potrebi hkrati izvedba protiradonske sanacije.

Varovanje pred radonom je v Sloveniji urejeno z več pravnimi akti, vključno z zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, uredbo o nacionalnem radonskem programu ter pravilnikom o zahtevah za novogradnje in sanacije. Meritve radona izvajajo pooblaščeni izvajalci, ki morajo imeti redno zaposlene strokovnjake in ustrezne akreditirane merilne metode. Za določitev povprečne letne koncentracije radona se prva meritev izvede v ogrevalni sezoni. Če se ugotovi, da letna doza sevanja presega 6 mSv, je treba izvesti gradbene posege za zmanjšanje izpostavljenosti. To običajno vključuje vgradnjo aktivnega sistema za prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo, tesnjenje oboda talne konstrukcije in prebojev ter uporabo radonske zaporne folije. Obstoječe stavbe, v katerih odkrijemo povišane koncentracije radona, lahko relativno enostavno, uspešno (do 90-odstotno zmanjšanje) in cenovno ugodno saniramo. Uspešnost sanacije se izkaže s kontrolnimi meritvami. Pri načrtovanju in gradnji vseh novogradenj (bivalnih in delovnih prostorov) na območju celotne Republike Slovenije je obvezno upoštevati radon.

Za vse, ki jih zanima več informacij o energetskih sanacijah in o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada so na voljo energetske svetovalne pisarne mreže ENSVET. Občani se lahko brezplačno posvetujejo z usposobljenimi energetskimi svetovalci, seznam pisarn in termini svetovanj so dostopni na spletni strani.

Maja Čadež