Restavrirana Wolfova slika

Obiskovalci cerkve je že dolgo niso mogli videti, saj je bila v zelo slabem stanju in je zato že približno dve desetletji niso vstavljali v nišo glavnega oltarja ob določenih priložnostih v letu. Običajno je bilo to v postnem času in adventu, ko so z njo zakrili kipe v osrednji oltarni niši. 

V začetku preteklega leta se je ponudila priložnost prijave na javni razpis ministrstva za kulturo za sofinanciranje konservatorsko-restavratorskih posegov na kulturni dediščini. Ker je cerkev na Trati razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, je bilo sliko možno prijaviti. Po zahtevnem in dolgotrajnem ocenjevalnem postopku je bilo odobreno sofinanciranje obnove slike v skupni vrednosti 3990 evrov, 79 odstotkov je prispevalo ministrstvo, preostali delež je zagotovila Župnija Trata - Gorenja vas. Posege na več kot dva metra visoki sliki, ki so bili zaradi obsežnih poškodb zahtevni, saj je ponekod barvna plast že odpadla, je mojstrsko opravila akademska konservatorka-restavratorka Katarina Blaži iz Tržiča. Kot je povedala, so bili opravljeni prav vsi postopki, ki se jih na slikah, izdelanih v tehniki olje na platnu, lahko izvaja. Med drugim je bilo izvedeno čiščenje slike, zavarovanje barvne plasti s specialnim premazom in papirnimi lističi, saniranje raztrganin in manjkajočega platna, podlepljanje originalnega platna z novim, kitanje razpok in vrzeli, napenjanje na nov, ustreznejši lesen podokvir z lesenimi zagozdami, retuša manjkajočih delov slike in zaključno lakiranje. Ob sondiranju slike je restavratorka ugotovila, da je bila slika v preteklosti že enkrat restavrirana in napeta na drug podokvir. Z uspešnimi konservatorsko-restavratorskimi posegi se je slika ohranila in zaščitila pred nadaljnjim propadanjem in z retušo tudi osvežila. Tako ima slika zopet prvotni sijaj, le še krakelire – od daleč nevidne, kot las tanke razpoke na površini oljnih slik – pričajo o neustavljivem vplivu zoba časa. 

Slika z naslovom Sveti Janez Krstnik pridiga v puščavi prikazuje svetnika kot bradatega mlajšega moškega, ogrnjenega v obleko iz kamelje dlake. Z levo roko drži palico, s katere plapola zastavica, z desno pa kaže proti nebu in s to gesto napoveduje Zveličarja. V ozadju je naslikana kamnita puščavska pokrajina, v dolini pod terenom, na katerem stoji svetnik, pa se vije reka Jordan. Poslušalcev slikar ni upodobil, tako da svetnik s slike gledalca neposredno nagovarja s sugestivnim pogledom. Slika stilno spada v nazarenski slog, za katerega je značilna romantična naslomba na renesančni idealizem.

Janez Wolf je bil rojen leta 1825 v Leskovcu pri Krškem kot nezakonski otrok z materinim priimkom Pajer, priimek Wolf je po očetu povzel kasneje. Umrl je v Ljubljani v 60. letu starosti, leta 1884. Že mlad je pokazal nadarjenost za risanje, zato je iskal priložnosti za likovno izpopolnjevanje in izobraževanje. Po nekajletni vojaški službi se je popolnoma posvetil umetnosti. Wolf je večino svojega likovnega udejstvovanja posvetil sakralnim vsebinam in ustvaril številna dela, v glavnem gre za stensko slikarstvo in slike na platnu za cerkve po vsej Sloveniji. Med njegova najbolj znana dela sodijo freske v župnijskih cerkvah na Vrhniki in v Vipavi. Njegovi učenci so bili poljanski rojaki Anton Ažbe iz Dolenčic ter Janez in Jurij Šubic iz Poljan. Wolfov vpliv je bil velik in večstranski. Položil je temelje historično usmerjeni poznonazarenski umetnosti druge polovice 19. stoletja, s svojim delom in vzgojo pa neposredno vplival na razvoj slovenskega slikarstva v smeri realizma, ki sta ga nadaljevala že omenjena brata Šubic. Kot zanimivost velja omeniti, da je Wolf pomanjšano kopijo gorenjevaške slike naredil še za stranski oltar cerkve v Šentvidu nad Ljubljano.

Jure Ferlan