Rimska zapestnica iz Čabrač

Metod Tavčar je pri spravilu sena na tleh opazil predmet, za katerega je domneval, da je del delovnega stroja. Ko je ugotovil, da gre za zapestnico, in to še zelo staro, jo je pokazal staremu očetu Miranu Tavčarju, ki jo je odnesel do restavratorjev Jožeta Tavčarja in Zdenke Kramar. Zdenka Kramar je poskrbela tudi za konservatorske posege na zapestnici in jo ustrezno shranila. »Ata je umetnik in ima rad take stvari, zato je takoj vedel, na koga se mora obrniti, saj ga je zelo zanimalo, iz katere dobe je,« nam je zaupal Metod Tavčar. Atu je zaupal tudi hrambo dragocenosti, na katero je zelo ponosen.

Zapestnico si je nato ogledala še arheologinja Mija Ogrin, ki je pojasnila, da je po doslej znanih podatkih v Škofjeloškem hribovju malo znanih arheoloških najdišč, predvsem iz pozne antike. »Zato je najdena zapestnica velikega pomena tako za vas Čabrače kot celotno Poljansko dolino, saj je dokaz prisotnosti staroselskega prebivalstva v 4. stoletju po Kr., na pragu nemirnega obdobja preseljevanja ljudstev.« Dobro ohranjena zapestnica v premeru meri okoli 5,3 centimetra in je izdelana iz brona. »Zapestnica ni sklenjena, temveč se zaključuje z dvema zoženima koncema. Na zunanji strani je okrašena z ornamentom pikic v kombinaciji krožcev s piko, ki sestavljajo linije različnih oblik. Na osrednjem delu zapestnice je okras, sestavljen iz snopa štirih navpičnih linij pikic, od katerih se na obe strani širi simetrični okras v obliki trikotnika. Zapolnjen je z lepo razporejenimi pikicami in krožci s piko. Nato se ponovno ponovi okras štirih navpičnih linij iz pik,« je zapestnico opisala Mija Ogrin in dodala, da je simbolični okras krožec s piko, ki se pojavlja na zapestnici, značilen za staroselsko prebivalstvo v pozni antiki. Domneva, da se je zapestnica v zemlji znašla kot grobni dodatek. To, da se je zapestnica po tolikšnem času prikazala na površju, Metodova mama Monika Tavčar pripisuje temu, da so na območju, kjer je sin našel zapestnico, pred časom izvedli melioracijo in jo je torej bager potisnil na površje. Najdba se zdi zelo zanimiva tudi županu Milanu Čadežu: »Zadnjih petnajst let izvajamo arheološka izkopavanja na območju Poljan, kjer smo v preteklosti že naleteli na nekaj zanimivih najdb, zdaj pa so še na povsem drugem koncu občine naleteli na najdbo, ki je še precej starejša. To dokazuje, da so bili naši kraji poseljeni že pred 1600 leti.« Kot je napovedal, bodo naredili repliko zapestnice in jo razstavili na vidnem mestu v prostorih občine skupaj s fotografijo najditelja Metoda Tavčarja.

Mateja Rant