Spomin nanje ne sme nikoli umreti

Spominska svečanost se je začela s sv. mašo za žrtve, ki jim je župnik Marjan Lampret posvetil besede upanja, božjega miru in pokoja. Po končani komemoraciji je blagoslovil obnovljen spomenik in žalujoče prisotne.

Letos mineva 30 let, kar je odbor za ohranjanje spomina postavil to spominsko znamenje. Spisek imen so zbrali in zapisali Franc in Valentin Ažbe iz Gorenje vasi ter glavni pobudnik Janez Bohinc z Dolenje Dobrave. Na spomeniku so zapisana 104 imena mož in fantov. Umrli so v cvetu mladosti, na začetku življenjske poti. Od takrat je minilo že 80 let, nove generacije se zavedajo, da je ohranjanje misli na žrtve naša civilizacijska dolžnost in spomin nanje ne sme nikoli umreti. To so poudarili tudi govorniki. Župan Milan Janez Čadež se je zavzel za spoštljiv pokop več tisoč žrtev iz Macesnove gorice na Kočevskem. Med njimi je 54 zamolčanih iz naše fare. Poslanec državnega zbora Žan Mahnič je podal zgodovinski pregled dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Orisal je politične motive, ki so pripeljali do zločina po koncu vojne in sedanje stanje duha v naši družbi. Anton Bogataj, sin žrtve, se je poklonil materam vdovam. Tiho so odšle, ko so opravile poslanstvo matere in rednice.

Dogodku primeren kulturni spored je sestavil in pri njem sodeloval Valentin Bogataj. Izvajali so ga člani in članice odbora: Antonija Oblak, Ana Marija Dolenc, Cilka Bohinc, Antonija Ažbe ter Moška pevska skupina p. v. Romana Ažbeta. Pripoved Ivana Tavčarja (1936) iz Čabrač, prebral jo je Andrej Tomažin, se je prisotnih najmočneje dotaknila. Povedal je bistvo. »Bolečine in krivice se ne da pozabiti.«

Anton Bogataj