Sprejeli so jo z odprtimi rokami

Barbara Plešnik je tako na terenu nadomestila nekdanjo izvajalko patronažne službe na domu Valerijo Šinkovec, ki se je konec lanskega leta upokojila. V občini Gorenja vas - Poljane obiskuje novorojenčke in bolnike v naseljih Trebija, Stara Oselica, Podgora, Kladje, Fužine, Hobovše pri Stari Oselici, Sovodenj, Nova Oselica, Javorjev Dol, Laniše in Podjelovo Brdo. Pri tem so ji v pomoč njene bogate izkušnje z različnih področij zdravstvene nege. Pred prihodom v omenjeni dve občini je od leta 2019 delala v enoti Šiška ljubljanskega zdravstvenega doma, pred tem pa na urgenci ljubljanskega kliničnega centra. Ko se je pokazala priložnost, da najde delo bližje domu, jo je z veseljem izkoristila, saj se je tako izognila zapravljanju časa v zastojih na cesti pri vožnji na delo in domov, je poudarila.
Delo v patronažni službi ji nadvse ustreza, saj je raznoliko in omogoča celostno obravnavo ljudi, je pojasnila Barbara Plešnik . »Človeka spremljamo praktično skozi vsa življenjska obdobja, od rojstva do starosti. Ob obisku spoznam celotno družino in si lahko vzamem več časa za pacienta, zato je pristop veliko bolj oseben, kot je bil pri delu v zdravstvenem domu v mestu.« Prve izkušnje z delom na terenu v obeh občinah je opisala kot zelo prijetne. »Ljudje so me sprejeli z odprtimi rokami, veliko me jih je že pričakovalo, saj jih je Valerija Šinkovec pripravila na moj prihod.« Že v prvih dneh obiskov na domu je doživela pravi »krst«, saj je prav v tistih dneh zapadlo veliko snega. Takrat so mi rekli, da če bom to zdržala, bom tudi vse drugo, se je posmejala in dodala, da je takih razmer na cesti sicer že vajena. »Tudi sama sem namreč bolj iz hribov doma,« je povedala v smehu.

Dnevno opravi od osem do deset obiskov
Patronažna služba, je razložila, zajema širok spekter nalog, vključuje tako kurativno kot preventivno obravnavo. Kurativne obiske opravlja po naročilu zdravnika, preventivne pa največkrat izvaja samostojno. »Med preventivne obravnave sodijo obiski novorojenčkov in nosečnic, spremljanje kroničnih bolnikov in starejših nad 65 let, pa tudi različne aktivnosti v lokalni skupnosti, kot so merjenje krvnega tlaka, holesterola in podobno.« Kurativne obravnave pa obsegajo odvzeme krvi na domu, aplikacije terapij, oskrbe ran in tudi paliativno oskrbo bolnikov na domu. Njeno pomoč največkrat potrebujejo starejši in kronični bolniki, vendar z veseljem opaža, da je v obeh občinah tudi veliko mladih družin. Dnevno opravi od osem do deset obiskov na domu, včasih tudi več. Obiski na domu se namreč zelo razlikujejo po zahtevnosti – paliativna oskrba ji vzame več časa in je tudi čustveno bolj izčrpavajoča, kot če gre recimo zgolj za rutinski prevez rane.
Posebnost dela na podeželju vidi predvsem v močnih družinskih in sosedskih vezeh. »Tu pogosto še vedno več generacij živi skupaj in si med seboj pomagajo, kar je zlata vredno. V mestih so ljudje navadno bolj sami, tudi če živijo v večstanovanjskih objektih. Na podeželju pa skupnost veliko pomeni.« Pri delu tesno sodeluje z družinskimi zdravniki, zdravstvenim domom in drugimi službami. Zdravniki so po njenih besedah dosegljivi in pripravljeni prisluhniti informacijam s terena, kar omogoča dobro koordinacijo oskrbe.

Izziv je bil predvsem nepoznavanje terena
Kot največji izziv, s katerim se je na začetku srečala pri svojem delu, je poudarila predvsem nepoznavanje terena. »Sprva je bilo težje načrtovati obiske, ker nisem poznala krajev in nisem znala točno oceniti, koliko časa bom potrebovala za vožnjo. Navigacija sicer pomaga, vendar obstajajo kotički, ki jih še vedno ne doseže.« Zato so ji bile vse pretekle izkušnje v izjemno pomoč, je priznala, saj bi bili sicer obiski na domu zanjo precej večji organizacijski zalogaj. Največje zadoščenje pa ji predstavlja, je dejala, ko opazi napredek pri pacientih ali da je bila v oporo svojcem. »Veliko pomeni, ko se rana zaceli, ko kronični bolnik spet lažje živi ali ko lahko svojcem pomagamo pri skrbi za bližnjega. Ko začutiš hvaležnost ljudi, veš, da ima tvoje delo smisel.« V prihodnje si želi predvsem dobro spoznati ljudi in njihove potrebe ter okrepiti preventivne dejavnosti. Po njenem mnenju je v patronažnem varstvu še vedno preveč kurativnega dela, medtem ko bi moralo biti več poudarka na preprečevanju bolezni in ohranjanju zdravja.

Mateja Rant