Tu govorimo in pojemo slovensko

Povod za ta čudovit večer je bil izid prve zbirke pesmi Marka Vodnika z naslovom Zgodbe v rimah, ki je v tistih dneh zagledala luč sveta. Na odru pod kozolcem je Marko pripravil recital svojih pesmi, k čemur je povabil vso svojo širšo družino. S kratkimi komentarji pa je sam prijetno popestril večer. Nastope v dveh delih je dopolnil odličen ansambel Akordi, ki je ob koncu poskrbel tudi za ples.

Da Marko svet okoli sebe opazuje z očmi poeta, so njegovi sledilci na družbenih omrežjih že vedeli in res je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo vse te rime znašle skupaj v eni knjigi. Marko pravi, da piše že dolgo, a zadnjih nekaj let še bolj intenzivno. Pesmi nastajajo ob različnih priložnostih in njegovi domači vedo povedati, da včasih kak verz najdejo zapisan tudi na kakšni vreči od gnojil v hlevu. V knjigi Zgodbe v rimah je Marko zbral več kot sto pesmi, ki so zbrane v sklope. Seveda kot velik domoljub in zaveden Slovenec in Žetinec v prvem sklopu opeva domačo vas, svoj dom in domovino Slovenijo, nadaljuje s pesmimi, ki opevajo naravo in odnos človeka do nje. Sledijo ljubezenske, nato pripovedne, večkrat napisane v domačem, žetinskem dialektu, ki se morda ravno zato še toliko bolj dotaknejo človeka, saj v njih nostalgično opeva nekdanje čase in opravila, ki se opuščajo, hiše, ki se praznijo, žalostne usode na kmetijah. Sledijo priložnostne, nekaj otroških, vse do družbeno kritičnih, v katerih Marko na svoj hudomušen način ošvrkne aktualne dogodke in stanje v družbi. V knjigi nam Marko na nevsiljiv in njemu lasten način opisuje življenje preprostega človeka, od otroštva do smrti, dotakne se tudi bolezni, ki mu je prekrižala pot, a morda ravno zaradi nje še toliko bolj čuti vse lepote življenja, ki jih tako spretno poveže v rime. Kljub temu, da marsikatera pesem zabode v srce, pa je zbirka zelo pozitivna in bralca večkrat tudi nasmeje. V knjigi so tudi štiri ilustracije slikarja in kiparja Petra Jovanoviča, Markovega sovaščana. Na vprašanje, zakaj je na knjigi pod naslovom številka 1, se je Marko le zasmejal. »Zato, ker imam pesmi še za eno knjigo.« Torej se v prihodnje lahko nadejamo še ene zbirke. Marku vse čestitke za njegov prvenec in veliko volje in ustvarjalne žilice v upanju, da bo zbirka s številko 2 kmalu predstavljena.

Hermina Jelovčan