Uvodnik

Pa vendar ponuja veliko. Zaljubljenci slavijo valentinovo, pust se pokaže v vsej svoji igrivosti, 21. dan v mesecu je mednarodni dan maternega jezika – jezika, s katerim je pred več kot 170 leti France Prešeren na papir izlil svoje srce, žalost in veselje. Pri tem je bil neverjetno spreten. In strasten. Ljubil je mnogo stvari in ljubil bi tudi dan, ko bi lahko slovensko kulturo praznoval na glas. Na dan, ki ga upravičeno imenujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Če februar ni ne na začetku ne na koncu, je kultura povsod. Vsaj morala bi biti. Kultura je rezultat človekovega ustvarjanja. V njeni biti so vezi, ki ljudi združujejo v celote. Te vezi so nenadomestljive in vtkane v vse oblike druženja. Predstavljajte si zabavo brez glasbe ali cerkev brez fresk in oltarjev. Velik del kulture je samoumeven, še večji pa je prezrt. Ne govorim o tem, da ljudje ne uživajo sadov kulturnega ustvarjanja. Govorim pa o ljudeh, ki s strastjo kulturo gradijo in ustvarjajo. Pogosto so umaknjeni v ozadje, njihovo delo pa je skrito za bleščečimi premierami in belimi stenami galerij. Strast do druženja, ustvarjanja in povezovanja je bistvo vsakega društva. In tudi naš France je imel strast do pisanja.
Sovodenj, kjer deluje naše kulturno-umetniško društvo, je društveno presenetljivo zelo bogat kraj. Slabih 600 prebivalcev krajevne skupnosti premore dovolj strasti, želje in tudi navade iz preteklosti, da poganjajo delovanje kar devetih društev. Povedano drugače: skoraj vsak ima lahko svoj hobi in delovanje teh društev ima vpliv na vse pore življenja v kraju. Mladi smo danes težko navdušeni nad čim, življenjske skrivnosti se nam s pretirano lahkoto odkrivajo pod palcem, ki drsi po ekranu. Načini druženja in komunikacije se spreminjajo, želja po vključitvi v različna društva je vedno manjša. Nikoli nam pač ni več dolgčas. Zato morajo biti društva aktivna pri privabljanju novih članov. Odnosi v društvih so največkrat urejeni, zgrajeni na spoštovanju in sodelovanju, člani so združeni v ideji, da delajo dobro zase in za druge. Možnosti za učenje takšnih veščin je danes vedno manj in društva so idealna učilnica življenja. Od najmlajših, ki še vedno sedijo v šolskih učilnicah, do najstarejših, ki se jim je življenje že umirilo – vsak ima lahko vlogo v kakšnem izmed društev. Strast do ustvarjanja in organiziranja prinaša izkušnje za prve in izpolnjenost za druge. Uči sodelovanja v svetu egoizma in slepega zaganjanja za uspehom, ki nikoli ni dovolj velik. In svetu iskanja sreče, ki nikoli ni dovolj srečna.
Društvo medtem ponuja majhne nagrade, skupno veselje ob končanih projektih, uspeli zabavi, nasmejani publiki v dvorani … Na koncu lahko govorim samo iz lastnih izkušenj v našem društvu. Po mesecih dela društvene skupnosti, neštetih težavah in rešitvah, sanjah in skrbeh ter množici utrujenih oči na vajah v hladni dvorani je nagrada samo ena: aplavz po premierni izvedbi predstave in zadovoljni obiskovalci. Skromno, a čudovito darilo. In tudi gledalci jemljite naše predstave kot darilo vam. Ker so narejene zgolj iz strasti in veselja, pogovarjanja in sodelovanja. In vedno večjega znanja, ki smo ga z delom pridobili. Društva smo zato, da kraj ohranjamo pri življenju in da mu dajemo lesk, dodano vrednost. In življenju vračamo strast. Kajti vse se da, če se le odločimo za to. Kaj vse bi lahko dobrega storili, če bi bila različna društva povezana še med sabo! Ponosen in srečen praznik kulture vam želim!

Benjamin Jeram, Kulturno umetniško društvo Sovodenj