V Šubičevi hiši o litoželezni dediščini

Osredotočila se je predvsem na umetniški liv, in sicer s poudarkom na produkciji livarn v Dvoru pri Žužemberku in v Blanskem blizu Brna na Češkem. Ti dve livarni sta proizvedli največ litoželeznih izdelkov, ki jih najdemo na Slovenskem, prisotne pa so bile tudi druge, pogosto tiste z Dunaja. Livarne so imele posebne kataloge, iz katerih so naročniki lahko izbrali želene izdelke. Izdelovali so litoželezne ograje, vodnjake, črpalke za vodo, drogove, okrasne predmete, nagrobnike, križe, kipe, konstrukcije mostov in še marsikaj. Litoželezni izdelki so se uveljavili z industrijsko proizvodnjo v prvi polovici 19. stoletja in ostali v modi do začetka 20. stoletja. Kermavnarjeva se je posvetila njihovemu intenzivnemu raziskovanju, plod le tega pa je njena knjiga Litoželezna dediščina v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Na predavanju je bil razstavljen litoželezni predmet, ki ga hrani Šubičeva hiša: razgibano oblikovan litoželezni umivalnik.

Jure Ferlan