Velikan Vrhar v vrtcu v Javorjah

Z zanimanjem smo prisluhnili pripovedi o Jerici in njenem bolnem očetu ter seveda velikanu, ki si je želel Jerice za ženo. Velikana smo narisali na velik list papirja. Vsak od otrok je kaj narisal, in ko smo ga hoteli nalepiti na steno, smo ugotovili, da je naša majhna igralnica komaj dovolj velika za tako veliko risbo. Odpravili smo se na sprehod do velike skale, pod katero naj bi se skrival zaklad z dragulji. Draguljev nismo našli, nabrali pa smo trobentice, vijolice in pljučnik. Prav iz teh rož je Jerica kuhala čaj za bolnega očeta. Posebno doživetje je bil tudi pohod, ki smo ga poimenovali Po Vrharjevih poteh. Pot nas je najprej vodila na Maln in nato proti Podvrhu. Kar malo s strahom smo se ozirali v velike skale na Starem vrhu, kjer naj bi spal velikan. Za vsak slučaj smo se pogovarjali malo tišje. Hermina Jelovčan je na predstavitvi knjige napovedala, da to ni njena zadnja pravljica. Mi že komaj čakamo naslednje.

Antonija Dolenc