Vilmino drevo bo še cvetelo

Cvetovi, ki krasijo drevo, ponazarjajo število rojstev v ljubljanski porodnišnici v posameznem letu. Po besedah Vilminega moža Mirana Megliča je bilo sicer sprva mišljeno, da bodo cvetovi predstavljali otroke, ki jim je Vilma Meglič pomagala na svet. A če bi želeli s cvetovi zaznamovati vsa rojstva, pri katerih je pomagala, bi se jih po besedah njenega moža nabralo okrog deset tisoč. Ker bi bilo to preobsežno, zdaj s cvetovi zaznamujejo vsako novo rojstvo v ljubljanski porodnišnici. Do konca septembra jih je bilo po podatkih UKC Ljubljana 3717.

Miran Meglič je pojasnil, da so pobudo za postavitev drevesa dali zaposleni v ljubljanski porodnišnici, kjer se je štirideset let predano posvečala svojemu delu tudi Vilma Meglič. Približno dva in pol metra visoko drevo ima dvanajst vej, po eno za vsak mesec v letu, na katere dodajajo cvetove za vsa rojstva v porodnišnici. V Porodnišnici Ljubljana so ob postavitvi drevesa zapisali, da Vilma Meglič ni bila le babica, temveč svetilnik upanja, varna roka in tiha opora mnogim materam in novim začetkom. Dodali so še: »Vilma je štirideset let z nežnostjo in močjo spremljala prve krike, prve vdihe, prve dotike življenja.« Prav zato so se odločili, da bo nanjo trajno spominjala jablana kot drevo plodnosti. »Jablana ima v mnogih kulturah posebno simbolno vlogo, pogosto prav kot drevo plodnosti – združuje naravno obilje, ljubezensko simboliko in duhovno povezavo z življenjskim ciklom.« Vsak nov začetek, so poudarili, bo rasel iz korenin, ki jih je pustila s svojim delom in srčnostjo. Vsak porod namreč na Vilminem drevesu rojstev označuje nov cvet življenja, »kot nadaljevanje njenega dela in topline, ki jo je podarjala materam in otrokom«. Veselijo jih pozitivni odzivi tako zaposlenih kot obiskovalcev. »Mnogi so povedali, da se jih je drevo dotaknilo, ker v njem vidijo simbol topline, varnosti in ljubezni. Drevo tako postaja prostor spomina, hvaležnosti in spoštovanja, ki povezuje vse, ki so doživeli čudež življenja.«

Vilma Meglič je po besedah njenega moža na svet pomagala tudi številnim otrokom iz Poljanske doline. »Pogosto se je zgodilo, da je kakšno mamico tudi sama peljala v porodnišnico,« je razložil in dodal, da je precej noči tudi sam čakal pred porodnišnico, da je končala delo in jo je lahko odpeljal domov. Njeno predanost poklicu, ki ga je opravljala štirideset let, so občutile tudi ženske, ki jih je spremljala pri porodu, zato Miran Meglič pojasni, da še danes prejema številne klice mamic, ki so jo ohranile v lepem spominu. »Pomagala je tudi pri rojstvu svojih štirih vnukov, želela je tudi pri zadnjem, ki je zdaj star leto in pol, a jo je bolezen prehitela.«

Mateja Rant