Z vnukinjama po Šrilanki

22.7.2026

Konec maja je v učilnici za geografijo Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas v okviru Tedna vseživljenjskega učenja potekalo potopisno predavanje o Šrilanki.

Svojo pot na ta daljni otok in državo v Indijskem oceanu, ki ni običajna turistična destinacija, sta slikovito predstavila Ivan in Barbara Radič iz Gorenje vasi. S sabo sta na dvotedensko raziskovanje otoka lani ob koncu oktobra in v začetku novembra vzela še vnukinji Mašo in Niko. Potovali so v lastni režiji, kot sta uvodoma povedala predavatelja, saj je tako veliko bolj sproščeno kakor potovanje z agencijo, na ta način se je možno ustaviti in si v miru ogledati, karkoli in kadarkoli hočeš.

Po otoku so potovali z najetim kombijem s šoferjem. Turo so začeli v največjem mestu Kolombo, pot pa jih je v naslednjih dneh vodila proti starim prestolnicam in svetim mestom. Obiskali so tudi dva nacionalna naravna parka: Wilpattu, ki je največji park v državi, za obiskovalce ga je odprta le tretjina, v njem živi največja populacija leopardov, ter narodni park Kaudulla, kjer je največja populacija indijskih slonov, videli so jih več kot sto. Za vnukinji je bilo nepozabno doživetje udeležba pri hranjenju slonov, sodelovali sta lahko tudi pri njihovem kopanju ter se povzpeli na enega, medtem pa je z rilcem črpal vodo in ju škropil. Kot sta še povedala Ivan in Barbara, je Šrilanka za potovanje preprosta in varna država, saj so na potovanju imeli v glavnem dobre izkušnje. Niti enkrat niso zboleli zaradi hrane, ta je okusna, veliko je zelenjave in svežega sadja. Niso bivali le v hotelih, ampak tudi pri domačinih, kjer so med drugim sodelovali pri pripravi tradicionalnih jedi. Ves otok je zelen, dovolj je vode in hrane, niso opazili lačnih ljudi, pa tudi prosjačenja na ulicah ne. Med številnimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi so obiskali tudi plantažo naravnega kavčuka in plantaže čajevca v osrčju dežele. Za Šrilanko je značilen odličen cejlonski cimet, ki ga pridelujejo iz skorje rastline cimetovec, tudi Radičevi so se založili z njim in ga prinesli domov. Njihovo potovanje je imelo tudi dobrodelno noto, ko je čez nekaj časa, že po vrnitvi v Slovenijo, Šrilanko prizadelo močno neurje, je enemu izmed njihovih gostiteljev poškodovalo apartmaje. Prosil jih je za pomoč pri obnovi in Ivan jim jo je poslal, za kar mu je bil neizmerno hvaležen.

Jure Ferlan