Živeli so pred več kot tisoč sedemsto leti

Izdelana sta iz lesa, poslikana z imitacijo kararskega marmorja in okrašena z bogato pozlačeno rezbarijo. V zastekljenih trikotnih in ovalnih vitrinah so v svilo zaviti zavojčki z manjšimi deli kosti svetnikov iz rimskih katakomb. Zavojčki so okrašeni s kovinskimi vezeninami srebrne in zlate barve, na vsakem pa je tudi listek z napisanim imenom in črko M, kar je okrajšava za besedo martyr, ki v latinščini pomeni mučenec, ta oznaka je prav na vsakem od več kot 40 zavojčkov, vsak pa pripada drugi osebi.

Gre za ljudi, ki so živeli pred dobrimi 1700 leti, ubiti pa so bili med preganjanji kristjanov v času nekaterih cesarjev, najhujše je bilo od leta 303, ko ga je ukazal cesar Dioklecijan, pa vse do leta 313, ko je cesar Konstantin Veliki kristjanom podelil svobodo z Milanskim ediktom. Verjetno je večina žrtev, katerih ostanki so shranjeni v Gorenji vasi, iz tega obdobja. O večini se ve le ime (priimkov še niso poznali) in način smrti. Preživeli kristjani so jih zelo spoštovali ter jih skrbno pokopali in poskrbeli za označbo groba v katakombah. Imena na listkih so tipična za zgodnje rimske kristjane (Pacifik, Prosper, Jukund, Konstancij, Donat ...). Cerkev jih časti kot svetnike, saj so žrtvovali življenje za vero v Kristusa, ki je niso hoteli zatajiti pred posvetno oblastjo. Telesni ostanki svetnikov se imenujejo tudi relikvije, izraz izhaja iz latinske besede reliquiae, kar pomeni ostanki, posledično pa se ohišje, v katerem jih hranijo, imenuje relikviarij. Cerkev na Trati je edina v Poljanski dolini, ki ima tovrstna relikviarija, izvirata pa verjetno iz 18. stoletja. Kdo ju je priskrbel, pa za zdaj ni znano.

Jure Ferlan