Matjaž Eržen Čopov nagrajenec

Kaj vam pomeni Čopovo priznanje?
Vesel sem, da je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije na predlog Združenje splošnih knjižnic prepoznala ne le moje, ampak delo celotnega kolektiva Knjižnice Ivana Tavčarja (KIT) Škofja Loka za vrednega te nagrade.

Je to vaše prvo takšno priznanje?
Da, drugih priznanj bibliotekarske stroke do sedaj še nisem prejel. Priznanje se podeli za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov in imajo posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva ter zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti.

S čim ste prepričali komisijo?
Združenja splošnih knjižnic (ZSK) me je za to priznanje predlagalo zaradi mojega delovanja tako na lokalnem kot državnem nivoju. Rezultati mojega dela v okviru Združenja imajo širšo korist za vse slovenske splošne knjižnice.

Kako delujete na državnem nivoju?
Od leta 2011 sem član upravnega odbora Združenja splošnih knjižnic. Leta 2018 sem bil imenovan v delovno skupino za pripravo pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe za splošne knjižnice, ki deluje v okviru ministrstva za kulturo in bo zaključen v kratkem. V delovni skupini Združenja pripravljamo Strategijo razvoja splošnih knjižnic za obdobje 2021–2026. Vesel sem, da je bila Knjižnica Ivana Tavčarja (KIT) med pobudniki in tudi kot testna knjižnica, ko smo leta 2013 začeli razvijati portal za izposojo e-knjig v slovenskem jeziku Biblos. Leto kasneje sem takratne izkušnje dela portala Biblos predstavil tudi na posvetovanju knjižničarjev v Zagrebu. Pristopili smo k testiranju možnosti skupne nabave in katalogizacije knjižničnega gradiva, ki ga je pol leta izvajalo nekaj slovenskih knjižnic. Po zgledu nekaterih evropskih držav z razvitim in že urejenim knjižničnim sistemom smo želeli ugotoviti, ali ta možnost obstaja tudi pri nas. Pri tem je KIT sodelovala skupaj z Mestno knjižnico Kranj. V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in podjetjem TrueCAD smo razvili tudi novo spletno stran, ki lahko služi kot osnova (template) za obnovitev spletnih strani knjižnic in s tem prihranili tako na času kot denarju.

Kakšno pa je vaše delo v lokalnem okolju, predvsem kar se tiče enot v naši občini?
V letu 2017 smo izvedli selitev Krajevne knjižnice Gorenja vas v nove in seveda večje prostore Sokolskega doma. Spodbujam razvoj naše knjižnice v smeri avtomatizacije procesov izposoje z uvedbo tehnologije RFID. Vsaj delno je to v Gorenji vasi že urejeno. Manjka še knjigomat za samostojno izposojo. Organiziramo tudi nove dogodke in prireditve v skladu s poslanstvom knjižnice in interesi okolja: razstave v naših prostorih v Škofji Loki, Gorenji vasi, Železnikih na Trati, poletne prireditve na terasi v Škofji Loki. Širimo sodelovanje pri organizaciji različnih prireditev z organizacijami, društvi in posamezniki iz okolij, kjer knjižnica deluje, saj sta prav povezanost knjižnice z lokalnim okoljem ter ponudba kulture v širšem smislu med njenimi bistvenimi nalogami!

Kako dolgo ste že v knjižnični dejavnosti?
V knjižnici delam od leta 1984, ko sem kot absolvent pedagoške akademije (smer zgodovina, knjižničarstvo) začel delati v NUK. V Škofjo Loko sem prišel leta 1985 in tu delal do decembra 2001. Ko sem začel delati v KIT, je bila ena od mojih osnovnih nalog delo v krajevnih knjižnicah Železniki in Gorenja vas (takrat še v kleti bloka). V Gorenji vasi in Železnikih sem delal kar nekaj let, dokler nismo zaposlili dodatnih knjižničark. V tem času sem ob delu tudi diplomiral na Filozofski fakulteti (oddelek za bibliotekarstvo). Skoraj deset let sem delal v Centralni tehniški knjižnici (CTK) Ljubljana kot vodja oddelka za pridobivanje in obdelavo gradiva ter ob delu opravil še podiplomski študij (magisterij) iz bibliotekarstva. Septembra 2011 sem nastopil prvi mandat na mestu direktorja KIT.

Kakšne lastnosti in veščine mora imeti posameznik, ki dela v knjižnični dejavnosti? Zadostuje le ustrezna izobrazba?
Za zaposlenega je predvsem pomembna empatija – možnost razumevanja (vživljanja) obiskovalca in njegovih potreb, ki jih izraža skozi vprašanja. Za pravilen odgovor je seveda potrebnega tudi veliko strokovnega znanja, ki ga poleg začetne izobrazbe dajo izkušnje in nenehno izobraževanje.

Kako ocenjujete knjižnično dejavnost v Sloveniji? Kakšen izziv vam predstavlja to delo?
Vsi odgovorni za razvoj splošnih knjižnic in njihovega sistema se zgledujejo po skandinavskih knjižnicah. Tam je nivo je zaradi zavedanja države in lokalnih skupnosti o njihovem pomenu izjemno visok. Sistem slovenskih knjižnic in njihov razvoj sledita Skandinavcem. Žal pa v vseh lokalnih skupnostih, ki so ustanoviteljice in finančno podpirajo knjižnice, ni takega razumevanja, kot so ga deležni kolegi v Skandinaviji. Tu ne govorimo samo o financah, čeprav so te eden osnovnih pogojev.

»Ves čas svojega dela se trudim, da bi bile krajevne enote deležne čim več pozornosti, saj s tem omogočamo ljudem v manjših središčih čim enakovrednejši položaj. Poleg tega se zavedamo, da so zaposleni v teh enotah pogosto edine redne strokovno zaposlene osebe za področje kulture v teh skupnostih (ne le knjižnic). Veseli nas, da obiskanost krajevnih enot ne upada, čeprav se tak trend v večletnem obdobju počasi nakazuje v Škofji Loki. Vendar je tak trend že več kot desetletje zaznati tudi v svetu (ZDA, VB, skandinavske knjižnice …).«

KIT tvorijo tudi "podružnice" v Poljanski in Selški dolini? Koliko ljudi je zaposlenih in kako ocenjujete obiskanost knjižnic?
Ves čas svojega dela se trudim, da bi bile krajevne enote deležne čim več pozornosti, saj s tem omogočamo ljudem v manjših središčih čim enakovrednejši položaj. Poleg tega se zavedamo, da so zaposleni v teh enotah pogosto edine redne strokovno zaposlene osebe za področje kulture v teh skupnostih (ne le knjižnic). Veseli nas, da obiskanost krajevnih enot ne upada, čeprav se tak trend v večletnem obdobju počasi nakazuje v Škofji Loki. Vendar je tak trend že več kot desetletje zaznati tudi v svetu (ZDA, VB, skandinavske knjižnice …).

Glede na trenutno situacijo je okrnjena tudi osnovna dejavnost knjižnice. Kako ste se prilagodili tej situaciji?
Knjižnica se že ves čas epidemije, od marca lani dalje, prilagaja nastali situaciji. Poslujemo v skladu z vsakokratnimi navodili vlade in NIJZ. Že takoj v aprilu 2020 smo ponudili možnost izposoje na dom s poštno dostavo. O tej naši rešitvi kot enem od možnih načinov poslovanja knjižnic je bilo zapisano tudi na mednarodni spletni strani zveze splošnih knjižnic NAPLE, katere član smo. Prireditev žal ne moremo izvajati. Smo pa pozitivno presenečeni nad obiskom za izposojo, ki se je v času epidemije povečal.

Kakšni so načrti KIT za prihodnje?
Končna rešitev prostorskega vozla v Škofji Loki, ki ga rešujemo že nekaj desetletij. Za Gorenjo vas bi želeli kupiti zunanji odlagalni boks za knjige, kamor bi obiskovalci knjige vračali po načelu 24/7. Tako imamo urejeno že nekaj let v Škofji Loki, v Železnikih in Žireh pa bo to urejeno letos.

Lidija Razložnik