Zamiki pri izplačilih upočasnjujejo obnovo

S sanacijo so po besedah župana Milana Čadeža pohiteli predvsem tam, kjer bi njeno odlaganje povzročilo še večjo škodo zaradi nadaljevanja plazenja. Za sanacijo so tako v zadnjem letu porabili 8,5 milijona evrov iz predplačil države in še skoraj pet milijonov za redni program sanacije, za kar pa so jim sredstva povrnili šele na zadnji dan lanskega leta, kar je občino spravilo v hudo stisko. Do zamikov pri izplačilih s strani države prihaja tudi letos. Občina je tako že izvedla sanacije v vrednosti 4,5 milijona evrov, povrnjena pa je za zdaj dobila le dva milijona evrov. Za premostitev nastalih težav so se morali po županovih besedah zadolžiti za 1,3 milijona evrov, a jih, kot je poudaril, »rdeča številka kljub temu duši pri tekočem poslovanju«.

Za končanje sanacije vsaj še dve leti 
Kot ugotavljata tako župan kot direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec, so namreč postopki do podpisa pogodbe s pristojnim ministrstvom vedno zahtevnejši in so tako letos podpisali samo tri pogodbe, lani decembra pa so podpisali sedem pogodb. Zato so se po besedah Elizabete Rakovec odločili, da bodo, čeprav so potrebe res velike, nove projekte odložili do njihove končne potrditve, saj pri sedanjem finančnem okviru občina ne zmore več zalagati tako velikih sredstev. »Ne želimo namreč, da izvajalci ne bi dobili plačila,« je poudarila in dodala, da je počasnejši tempo ministrstva, kot ga zmorejo sami, skrb vzbujajoč. Letos je občina za zdaj dobila sredstva za tri projekte, za pet se jih še vedno trudi pridobiti, obenem imajo v pripravi še deset projektov za prihodnje leto. Po županovi oceni bo sicer sanacija trajala vsaj še dve do tri leta.
V občini se je sicer v ujmi pred dvema letoma sprožilo okoli 220 zemeljskih plazov, pri čemer so jih veliko večino že sanirali, je poudaril župan. Ta čas se po besedah Elizabete Rakovec zaključuje sanacija plazov proti Smoldnu, v prihodnjih dveh mesecih pa jih čaka še zahtevna sanacija na območju naselja Trebija. V pripravi sta tudi projekta za sanacijo območij, kjer so težave povzročali predvsem hudourniki. Zaključuje se tudi sanacija gospodarskega poslopja ob Dvorcu Visoko, med večjimi projekti pa je župan omenil še poplavno obnovo Gorenje vasi in gradnjo nove podružnične šole v Javorjah. Občina je za novo šolsko stavbo že pridobila gradbeno dovoljenje, investicija pa bo po ocenah vredna od šest do sedem milijonov evrov.

Sanacija državnih cest
Poslanec Žan Mahnič je ob tem pohvalil odziv ministrstva za infrastrukturo, da so prisluhnili pobudi za saniranje poplavne škode tudi na državnih cestah, kjer ta čas obnavljajo odseke na Gorenji Dobravi in na območju Fužin, izvaja se tudi odkup zemljišč za obnovo ceste Gorenja vas–Hotavlje. »Pri ostalih projektih pa si želim, da bi pristojna ministrstva sledila učinkovitosti naše občine.« Kot je še poudaril, se sicer po različnih delih države sanacija izvaja različno hitro, kar je odvisno od odzivnosti občine pri pripravi projektov. V občini Gorenja vas - Poljane imajo sicer na seznamu skupaj kar 54 projektov za sanacijo. Ta čas pripravljajo predvsem projekte za odpravo posledic na cestah, ki so jih poškodovali hudourniki, ter projekte za izboljšanje mostov in druge infrastrukture, da bo v prihodnje bolj odporna proti tovrstnim vremenskim dogodkom.

Mateja Rant