Najdišče zaščitili z nadstrešnico

V prvem delu arheoloških izkopavanj so lani raziskali severni del temeljev ladje baročne cerkve in pokopališče ob njej. V nadaljevanju so se posvetili preostalemu delu temeljev baročne cerkve sv. Martina, ki po besedah vodje arheoloških raziskav Mije Ogrin v svojih dimenzijah kažejo izredno razgiban baročni ritem, ki ga je zasnoval stavbar Gregor Maček. »Cerkev je imela kripto, za katero so pri gradnji uporabili tudi elemente starejše gotske cerkve.« Elemente gotske cerkve so odkrili v ruševinah pod že uničenim tlakom baročne cerkve. Od sredine septembra pa nadaljujejo arheološke raziskave pokopališča ob južni strani baročne cerkve.

Najdbe torej segajo v kar tri različna obdobja, pri zadnjih izkopavanjih pa so nekatere najdbe nakazale tudi prisotnost naselitve v prvih stoletjih našega štetja, je razložila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec. »Zaradi izjemne razgibanosti najdišča, predvsem pa njegove starosti, so strokovne službe zavoda za varstvo kulturne dediščine občino sredi leta seznanile z nujnostjo primerne zaščite najdišča, saj je izpostavljenost tako dežju kot vročini že puščala posledice na odkritih delih najdišča,« je še poudarila in dodala, da so zato na občini v sodelovanju z odgovornimi konservatorji postavili začasno nadstrešnico nad najbolj zgoščenim delom najdišča, ki obsega območje nekdanje gotske cerkve. »Nadstrešnica bo preprečevala nastajanje škode na najdbah vse do zaključka izkopavanj in do potrditve predloga trajne predstavitve najdišča,« je pojasnila Elizabeta Rakovec in dodala, da je ta čas zaradi zahtevnosti naloge v razvoju več različnih možnosti trajne predstavitve najdb. Že zdaj pa najdišče po njenih besedah pozornemu obiskovalcu razkrije bogastvo zgodovinskih obdobij nekdanjega središča Poljanske doline, na razvoj katerega je že v zgodnjih stoletjih našega štetja močno vplivala po dolini potekajoča trgovska pot Dunaj–Trst–Rim.

Mateja Rant