Nam bo uspelo ustaviti osvetljevalske mline na veter?

26.6.2019

Pred enim letom je bil v Podblegaških novicah objavljen članek na temo svetlobnega onesnaževanja. Po dodatnem letu intenzivnega ukvarjanja s to problematiko na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni se vse takratne zdravorazumske ugotovitve v celoti potrjujejo.

Še več, nešteti primeri pretiravanja in neprimernih posegov v prostor s cestno razsvetljavo po celi Sloveniji, pa tudi drugje po svetu, kažejo skrajno zaskrbljujočo sliko. Ta ob vsem ostalem zgovorno priča o tem, zakaj se je naša civilizacija znašla na robu ekološkega propada, v katerega bo še pred tem pahnila številne naše sopotnike na tem planetu.

Problematika na vseh ravneh, od lokalne do evropske
Danes se na lokalni ravni s problematiko ukvarja občinska komisija, ki poskuša stvari postaviti na svoje mesto. Na državni ravni smo odprli razprave v akademskih, strokovnih, upravnih in političnih krogih. V kratkem se bomo organizirano lotili poskusa spreminjanja zakonodaje ter pripravili priporočila za občine. Primeri iz naše občine (čeprav je ta ena najbolj osveščenih v državi) so skupaj z neštetimi spornimi primeri iz cele države zelo uporabni za izpostavljanje problematičnosti in neurejenosti tega področja tudi na mednarodni ravni. Dolgoročno bomo s tem poskušali spremeniti zelo problematičen evropski standard.
Konkretno bo potrebno prepovedati osvetljevanje cest izven naselij, razen v izjemnih primerih. Temu mora slediti premislek, ob kakšnem nivoju potreb oz. v kakšnih tipih naselij je osvetljevanje še lahko dovoljeno. Osvetljevanje cestnih objektov kot so križišča, postajališča …, bo moralo biti bistveno manj obsežno in manj intenzivno. Pri izbiri višine in oblike svetilk ter njihove razporeditve bo potrebno upoštevati krajinske in arhitekturne značilnosti posameznega območja. Uvesti bo potrebno učinkovit nadzor in obvezno krajinsko presojo projektov.
Na splošno naš državni aparat problematike sam ni sposoben rešiti, naše okolje in naše denarnice pa so posledično žrtve bolj in tudi manj legitimnih poslovnih interesov.

Izvori problemov
Številni zgrešeni projekti imajo izvore na več ravneh, od nedodelanih teoretičnih izhodišč za upravljanje s prostorom, necelovitih politik in neustreznih predpisov, preko prepogostega odločanja za projekte do njihove neustrezne izvedbe. Analiza projektov v naši občini npr. kaže, da je projekt pri Osnovni šoli Poljane skoraj v celoti zgrešen tudi glede na osvetljevalski standard, ter (po drugi strani) da je predvideni projekt v Predmostu in Hotovlji v popolnem neskladju z zdravo pametjo in spoštovanjem do okolja ravno zaradi omenjenega standarda, nesprejemljiva pa je že sama odločitev za osvetlitev odprtega prostora med naselji.
Mesto, ki ga je v temnem srednjem veku imelo Sveto pismo, so v današnjih svetlih časih tehnične civilizacije prevzeli pravilniki in predpisi. Ni pomembno, če so pravilniki v določenih delih v očitnem neskladju z zdravo pametjo. Treba jih je spoštovati, ker tako pravita stroka in pravo. Projektanti razsvetljave tipično slepo sledijo neobvezujočemu evropskemu standardu (rezultatu strokovnega in lobističnega usklajevanja), zahtevano osvetlitev pa na podlagi standarda brezosebno računajo računalniški programi. Posledica je npr. 11 predvidenih svetilk od mosta čez Soro do Hrena v Predmostu, pri čemer projektant izrecno izpostavlja, da gre za skrajno racionalno verzijo projekta.

Okoljska etika
O okolju v zadnjem času veliko govorimo, saj smo v to prisiljeni zaradi vedno očitnejših posledic naših ravnanj. Cestna razsvetljava je eden najočitnejših pokazateljev prave narave našega odnosa. Ob tem, ko se npr. težko odrečemo spornim elektrarnam na reki Muri, razmetavamo ogromne količine energije za luksuz obsežne cestne razsvetljave.
Z intenzivnim osvetljevanjem močno preobražamo celoten planet, tako kot ga tudi na splošno v celoti prilagajamo svojim potrebam in razvadam. Ali imamo do tega res pravico? Si res želimo živeti v popolnoma umetnem svetu, ki ga bolj in bolj ustvarjamo okrog sebe?

Okoljska estetika
Poleg svetlobnega onesnaževanja v zvezi s cestno razsvetljavo obstaja še en vidik, ki je močno spregledan celo na svetovni ravni. Gre za estetsko degradacijo naselij in krajine s preštevilnimi, pregostimi, previsokimi, preveč togo postavljenimi, oblikovno neprilagojenimi … svetilkami. Če boste po Sloveniji hodili z odprtimi očmi, boste opazili, da je stanje s tega vidika porazno. Kot je pred kratkim ubesedil dober poznavalec problematike, okolje intenzivno betoniziramo in metaliziramo. Ne samo v mestih, ampak zelo očitno tudi na podeželju. Da se da delati tudi drugače, kaže primer Avstrije, kjer je stanje bistveno drugačno in se krajina ne utaplja v neizmernih količinah sive kovine.

Ker je problematika nedvomno zanimiva tudi za občane, bosta v Poljanah (28. 6., 19.00, kulturni dom) in Gorenji vasi (29. 6., 19.00, Sokolski dom) organizirani predstavitvi.

Kaj storiti v Predmostu in Hotovlji?
Po dveh letih ukvarjanja s to problematiko je slika glede trenutno najbolj aktualnega projekta v Predmostu in Hotovlji popolnoma jasna. Na Pola cestna razsvetljava ne sodi, podobno kot ne sodi na cesto med Gorenjo vasjo in Dolenjo Dobravo. Proti cerkvi bi bili za orientacijo dobrodošli dve svetilki na senzor, nista pa povsem nujni in bi bilo zaradi ohranitve krajine celo bolje, če se ju ne postavi. Enako velja za cesto ob potočku. V trenutno še veljavnem projektu imamo predvidenih 25 šestmetrskih svetilk.
S tem, da je osvetljevanje Pol neprimerno, se strinjajo vsi glavni slovenski strokovnjaki za razsvetljavo. Zaradi varnosti na tem območju ne rabimo nobene nove svetilke, ob menjavanju svetlobe in teme se bo ta kvečjemu poslabšala. Lahko pa jih postavimo zaradi domnevnega povečanja udobja. Pri tem se je potrebno zavedati, da so potrebe v vsakem primeru minimalne, plačali pa bomo zelo visoko ceno s popolnim uničenjem nočnega okolja in podeželske krajine.
Po drugi strani imamo po trenutno še veljavnih pristopih in standardih vso pravico, da v Predmost in Hotovljo v skladu z evropskim standardom postavimo vsaj 80 svetilk. Za nasprotno odločitev je potrebnega nekaj osebnega poguma in spoštovanja okolja ter zdrave pameti.
Sam sem na KS Poljane predlagal, da o svojem okolju namesto računalniških programov odločimo krajani. Svet KS je to soglasno potrdil. Informacij in znanja imamo sedaj dovolj, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji, bo sklican zbor krajanov, odločili pa se bomo sami po svojih potrebah in po svoji vesti. Trenutno je predvideni projekt v Predmostu in Hotovlji za celo Evropo idealen študijski primer, ki tudi slepemu lahko pokaže, kako zelo smo skrenili s poti pri cestni razsvetljavi. Ob pametni odločitvi pa imamo idealno priložnost, da za celo Evropo postanemo vzorčni primer dobre prakse.

Aleš Šubic