Oživljanje tradicionalne lokalne kulinarike

Okroglo mizo, ki je potekala v sklopu Zelenega dneva Poljanske doline, so pripravili z namenom oživljanja in razvoja tradicionalne lokalne kulinarike, a s pridihom sodobnosti. Sodelujoči strokovnjaki so se strinjali, da bi bili drobnjakovi štruklji lahko tista kulinarična mojstrovina s tradicijo, na kateri bi gradili prepoznavnost Poljanske doline kot kulinarične destinacije.

Etnolog Janez Bogataj je pri razvoju gastronomije posebno poudaril pomen dediščine prehranske kulture oziroma to, kar zagotavlja identiteto našega prehranjevanja. "To pa ne pomeni, da kuhamo 'muzej'. Prehranska dediščina nas mora motivirati pri ustvarjanju novih jedi." Prve premike na tem področju so po njegovih besedah naredili s Francem Jezerškom iz Hiše kulinarike Jezeršek. Prav zato znova stopajo v ospredje ocvirkova potica oziroma ocvirkovka in druge potice, zelje, kranjske klobase ... Med najbolj tipičnimi jedmi za Poljansko dolino je Jezeršek omenil drobnjakove štruklje, še zlasti tiste "na župi". "Poosebljajo tisto, po čemer so znani Poljanci: toplino, domačnost, tradicijo." Zato bi bilo po mnenju sodelujočih treba to jed razviti v vodilni (turistični) produkt, po katerem bo v prihodnosti prepoznana Poljanska dolina. Receptov, značilnih za Poljansko dolino in celotno Škofjeloško, je sicer še veliko. V knjigi Ta dobra stara kuha jih je zbral Pavle Hafner starejši. "Pri tem so mu bili v veliko pomoč tudi zapiski nekdanje gospodarice na Visokem Ane (Kalan) Hafner," je poudaril Pavle Hafner mlajši, ki je razložil, da kuharskih knjig takrat praktično ni bilo, recepti so prehajali iz roda v rod, Ana Hafner pa jih je skrbno zapisovala. Visoška kuhinja je bila po njegovih besedah vezana predvsem na lokalne produkte. "Kuhali so zelo raznovrstne jedi, prilagojene letnim časom. Veliko je bilo juh in obar, ogromno receptov pa je v njenih zapiskih tudi za slaščice, ki so se pekle v krušni peči – od potic do sacher torte." Po besedah Maše Klemenčič iz Slovenske turistične organizacije je najpomembnejše to, da se gastronomija vključuje v zgodbe oziroma doživetja. Direktor Zavoda Poljanska dolina Tomaž Trobiš pa je poudaril, da je treba promovirati hišne jedi, za kar se trudijo tudi z dnevi kulinarike na Dvorcu Visoko. Pavle Hafner je ob tem poudaril, da se je s tem uresničila očetova želja, ki se je s kulinariko Visokega ukvarjal od leta 1955. "Če bo zaživelo tako, kot je načrtovano, bo to velika pridobitev za Poljansko dolino." Jera Miklavčič iz Zavoda Poljanska dolina je ob tem sklenila: "Vsaka nova pot se začne s prvim korakom – in prav to vlogo je prevzel Zeleni dan Poljanske doline. Z usmerjenim delom in sodelovanjem lokalnih proizvajalcev in ponudnikov Poljanska dolina začenja s pisanjem nove zgodbe o ljubezni, ki gre – skozi želodec."

Mateja Rant