Šola: korona, Zoom, mehurčki

Najmlajši učenci so bili deset tednov, druga triada pa trinajst in več tednov odvisni od učenja na daljavo. Učitelji smo se takemu delu posvetili strokovno in odgovorno. Pri delu z učenci razredne stopnje je bilo v prvih tednih zelo naporno in stresno. Ves didaktični material, ki ga v šoli že imamo, je bilo treba pretvoriti v različne računalniške različice, snemati razlage, navodila za delo. Snov smo dobro obravnavali tudi na daljavo in veliko naredili. Učenci so se sami ali ob pomoči družinskih članov zelo uspešno znašli v spletnih učilnicah in na Zoomu. Seveda je pouk v šoli bolj pristen, prijeten, živahen, ki jemlje, a tudi daje pozitivno energijo in dobro voljo. Zato so učenci najbolj pogrešali drug drugega, pogovore s sošolci in stik v živo, sproščenost, ustaljen šolski ritem, medsebojne igre, zanimiva pripovedovanja in komentiranja o dogodkih, pa običajne dneve dejavnosti in razne nastope. Vsaj nekateri so pogrešali razlago v živo, pred tablo, narisano in napisano s kredo, z veliko primeri in več utrjevanja, ponavljanja, s povratno informacijo in hitro pomočjo vsakemu, ki snovi ne razume takoj. Tudi nam, učiteljem, so zelo manjkali pristni stiki z učenci brez posrednika računalnika, pravi vpogled v njihovo delo, izdelke, napredek in počutje.

Precej sprememb v času epidemije in ko smo bili na razredni stopnji januarja oziroma februarja spet v šoli, so prinesla priporočila NIJZ. Izpolnjevali smo jih v največji možni meri in po najboljših močeh. V najbolj kritičnih tednih so pouk, jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti in malica potekali v mehurčkih po oddelkih. Umirjeno in z razumevanjem, da tako mora biti, da bo enkrat bolje. Tudi z nošnjo mask naši učenci niso imeli težav. Ustrezalo jim je, da so imeli letos precej manj ocenjevanj. To pa tudi pomeni, da jim manjka splošne učne kondicije, vztrajnosti, vzdržljivosti, ko je treba v krajšem času opraviti veliko ocenjevanj, ko morajo biti dobro organizirani, se učiti sproti in zraven opravljati še vse dnevne šolske obveznosti in naloge. Primanjkljaje v znanju je bilo ob ponovnem prihodu v šolo opaziti pri posameznih učencih, ki tudi sicer vlagajo manj truda v šolsko delo, večina pa je delala sproti in zelo dobro. Vse, kar zahteva neprekinjeno utrjevanje, ponavljanje in nadgrajevanje, bo zato na preizkušnji še drugo leto, na primer branje, pisanje, pravopis.

Epidemija nas je vse odmaknila od nekega utečenega udobja, da bi se končno ozavestili tudi o pomenu kolektivnega zdravja, h kateremu lahko prispeva vsak posameznik. Imejmo to v mislih tudi čez poletje in na zasluženih počitnicah.

Milka Burnik