Visoška kronika na domačem dvorišču

25.9.2020

Gledališka skupina Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane je Visoško kroniko vrnila domov na visoško posestvo. Uprizoritev v poljanskem narečju v režiji Andreja Šubica odslej tudi v knjižni izdaji.

Kalanovi so se na visoško posest vrnili prvo septembrsko nedeljo. Seveda simbolično v odlični predstavi gledališke skupine domačega Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane. Visoško kroniko v poljanskem narečju so premierno uprizorili lani junija ob stoletnici Tavčarjevega romana Visoška kronika. Odtlej so jo po dvoranah po škofjeloškem in obeh dolinah pa tudi širše po Sloveniji vedno znova z velikim aplavzom ponovili 24-krat. A njen pobudnik, tudi avtor dramatizacije in režiser Andrej Šubic, sicer zdravnik splošne medicine, po značaju pa tudi velik ljubitelj kulture in umetnosti, predvsem gledališča, si je predstavo vedno želel pripeljati v njeno naravno okolje, lahko bi rekli tja, kjer se v Tavčarjevem romanu dogaja – na Visoko, kjer je bil pisatelj tudi eden nekdanjih lastnikov.
Visoška kronika na domačem terenu torej ni naključje, ampak v prvi vrsti rezultat velike želje, zagnanosti in organizacijske moči ter sodelovanja domačinov iz več društev, da so predstavo na prostem uspešno spravili pod streho. Slabo deževno vreme je po odpovedi teden prej še drugič nameravalo odplakniti predstavo, a je na koncu zmagala ljubezen, tako v Visoški kroniki kot do poljanskega gledališča. Ko se je predstava začela, je dež ponehal, grmenje se je slišalo le še v daljavi in Visoška kronika se je odvila od tridesetletne vojne, nesrečne Polikarpove skrinje do razpleta in Agatine odrešitve.
"Danes je Visoko spet pokazalo svoj značaj, kot ga že ves čas kaže," je po predstavi in predstavitvi knjige z aktualno dramatizacijo Visoške kronike povedal Andrej Šubic, na odru tudi nosilec vloge Polikarpa Kalana. "Dve leti sem delal za ta dan. Pravzaprav je bilo to, da bi kdaj Visoško kroniko igrali tudi tukaj v avtentičnem okolju, moje vodilo. In lahko rečem, da nam je uspelo. Dva dni prej smo tu imeli generalko in to je bila predstava za nas same, ko smo se v celoti zlili z Visokim. Tokrat smo se zlili s publiko, z vami junaki, ki se niste ustrašili slabega vremena in ste prišli, kljub temu da je kdaj tam gor na nebu malo zagrmelo in tudi porosilo." Šubic je prepričan, da je bila pozitivna energija tista, ki je rešila predstavo.
Igralci so stopili na oder in publiko povedli v znano zgodbo, ki se je pred dvorcem zdela še toliko bolj doma, čeprav bi zanjo lahko rekli, da je v svojem bistvu širše slovenska, ne zgolj poljanska. Za tako jo dodatno dela poljanska govorica, ki jo je bilo slišati z odra, pravzaprav izpred dvorca Kalanovih.
Po predstavi je Andrej Šubic predstavil še knjigo Visoška kronika, v desetih letih že četrto iz serije dramatizacij besedil Ivana Tavčarja v poljanskem narečju. Po Šarucovi slivi, Raubarskem cesarju in Cvetju v jeseni je tokrat izšla še Visoška kronika, in prav vse so bile odigrane na odru v Poljanah. Vse knjige so izšle pri založbi Modrijan in so zasnovane tako, da ob poljanski različici vsebujejo še Tavčarjevo izvirno besedilo in spremno besedo. Originalne ilustracije je prispevala akademska slikarka Maja Šubic, oblikovalsko podobo pa jim je vdahnila Nives Lunder.

Igor Kavčič

Fotogalerija