Znanje delijo že dvesto let

»V kraju, kakršen je Sovodenj z vsemi zaselki, je šola srce kraja. Če je zraven še vrtec, je to prvi temelj, da družine ostajajo v kraju,« je ob dvestoletnici šolstva v njihovih krajih razmišljala vodja Podružnične šole (PŠ) Sovodenj in dodala, da mladi tako pridobivajo pripadnost kraju in v njem vidijo svojo prihodnost. In prav mladi so imeli tudi osrednjo vlogo na prireditvi ob dvestoletnici šolstva. Pod naslovom Stoji učilna zidana so vrtčevski otroci in učenci prepevali, igrali na orffove in druge inštrumente ter pripovedovali, plesali in igrali v predstavi, s katero so se sprehodili skozi vse mesece v letu.

Učenci so predstavili tudi pomembne mejnike v zgodovini šolstva v njihovih krajih. Kot so spomnili, je že pred dvesto leti župnik Matija Čibej uredil zasilno šolo v novem župnišču v Novi Oselici in enkrat na teden začel poučevati otroke. »Celih 65 let je bilo tako. Naslednjih 12 let so hodili v šolo dvakrat na teden, nadaljnjih 16 let že trikrat, potem deset let še po štirikrat na teden.« Leta 1925 je bilo po 103 letih konec zasilne šole v Novi Oselici. »Zaradi bližine rapalske meje so šolanje otrok prestavili na Sovodenj. Šolsko sobo so našli v hiši posestnice Neže Frelih, potem še eno pr' Košanc, pri Barbari Telban.« Ko so zgradili Sokolski dom, so tja preselili tudi pouk, a zaradi visoke najemnine so starejši učenci nekaj let spet hodili v šolo v Novo Oselico, tokrat v dvorano prosvetnega društva. V letih 1937 do 1939 so po desetih letih načrtovanja, zbiranja denarja in mojstrov začeli graditi novo šolsko stavbo, v kateri se je pouk začel jeseni 1938. leta. »Ljudska šola Sovodenj je bila nekaj let samostojen zavod za učence od 1. do 8. razreda.« Leta 1954 so v višjih razredih uvedli predmetni pouk, devet let kasneje pa so višje razrede ukinili in šolo priključili k OŠ Gorenja vas – in kot podružnična šola deluje še danes. Ob uvedbi devetletke leta 2001 so v šolo začeli prihajati leto mlajši otroci. Leta 2003 so stari šolski stavbi dodali prizidek za dva oddelka vrtca, leta 2009 pa so v prej neizkoriščeni mansardi uredili novo učilnico za 1. in 2. razred in druge prostore, v katerih danes potekajo tudi vaje dramske skupine, po kateri je poznana šola. Po plazu pod šolo v letu 2012 je sledila sanacija brežine, ki so jo po besedah župana Milana Čadeža utrdili s pilotno steno, ki je z jeklenicami pritrjena v brežino, s čimer so zavarovali tudi naselje nad šolo. Zadnja obnova pa je potekala v letih 2019 in 2020, ko so stavbo energetsko sanirali. Šola je dobila novo streho, okna in nekaj vrat, poskrbeli so tudi za toplotno izolacijo ter posodobili ogrevalni sistem in električno inštalacijo. Obnovili so še sanitarije in kuhinjo, v šolske prostore pa pripeljali dobro internetno povezavo. Za naložbo so po besedah župana pridobili dvesto tisoč evrov nepovratnih sredstev, še petsto tisoč evrov pa so zagotovili iz občinskega proračuna. »Šola po obnovi zunaj in znotraj deluje bolj sveže, prijetno in vabljivo,« je zadovoljna Milka Burnik.

Ravnatelj matične OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Izidor Selak pa je poudaril povezanost med zaposlenimi v šoli na Sovodnju in njeno vpetost v lokalno skupnost ter tudi dobro sodelovanje z matično šolo. Ob jubileju jim je poklonil prenosni računalnik za »zlato rezervo«. V šoli pa so se vsem zahvalili z »lončkom zgodovine« – v kozarec, ki ga krasi fotografija prenovljene šole, so ujeli del vsebine iz zgodovine šolstva v teh krajih.

Mateja Rant