25 let Občine Gorenja vas - Poljane

klop prispevkov ob 25-letnici občine tokrat posvečamo razvoju zdravstvenega varstva. Od ustanovitve dalje je to področje doživelo velik razvoj. Zlasti v zadnjih letih je občina uspela realizirati potrebne spremembe tako v programskem delu kot tudi pri urejanju primernih prostorov za opravljanje zdravstvenih dejavnosti.

V današnjem Zdravstvenem domu (ZD) v Gorenji vasi sta ob ustanovitvi občine leta 1994 delovala dva zdravnika splošne medicine, otroški zobozdravnik, zobozdravnik za odrasle in patronažna služba v manjšem obsegu. Takrat še ni bilo pediatrične ambulante, prav tako ne fizioterapije. Občina je ves čas opozarjala, da zaradi rasti števila prebivalcev in v primerjavi s sosednjimi očinami to ne zadošča. Danes je slika na področju zdravstvenega varstva v občini drugačna. Občani imajo na voljo tri ambulante splošne medicine, v katerih so zaposleni štirje zdravniki, pediatrično ambulanto z dvema pediatroma, štiri zobozdravnike za odrasle ter dve zobozdravnici za otroke, razširjen program patronažne službe, ponudbo zobne tehnike in od leta 2006 tudi fizioterapijo (s širitvijo programa leta 2016). Občina želi v prihodnje urediti še razvojno ambulanto za otroke, razširiti program družinske medicine, uvesti ginekološko ambulanto – zanjo je že odobren program v obsegu 0,5, a za zdaj še ni na voljo specialista, ki bi opravljal to dejavnost. V Gorenji vasi je letos otroška ambulanta začela delovati vse dni v tednu. Z novo koncesijsko ambulanto so otrokom omogočili celovito zdravstveno oskrbo. Z letošnjim letom je z delom začela tudi nova zobozdravstvena ambulanta: v okviru javne mreže je bila zaposlena zobozdravnica Manca Peternelj. Zaradi dolgih čakalnih vrst v otroških zobnih ambulantah so ob podpori občine notranje prestrukturirali program, kar obenem omogoča celovito delovanje zdravstvenih ambulant, in sicer tako, da ambulanta zobozdravnice Jute Pisk pokriva območje celotne Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas, ambulanta zobozdravnice Mance Peternelj pa celotno območje poljanske osnovne šole. Avgusta letos so podelili še koncesijo za odraslo zobozdravstvo Zobozdravstvenemu centru Javh, d. o. o., ter zobozdravstvu Rok-Lab, zobozdravstvo, d. o. o., ki delujeta v novem delu zdravstvenega doma. Občina je za širitev programa družinske medicine že izvedla preureditev ambulante zdravnice Nadje Šubic, kjer je urejena dodatna ordinacija. Za delo v ZD Gorenja vas se je odločil novi zdravnik družinske medicine Marko Možina.
Občina je ob širitvi programa zdravstvene dejavnosti poskrbela tudi za ureditev novih ambulant in objekta zdravstvenega doma. Danes tako pacienti vstopajo v prenovljeno stavbo, ki ima nov vhod ter vgrajeno dvigalo. Stavbo so tudi energetsko sanirali z novim fasadnim ovojem ter prenovili ogrevanje na obnovljive vire z montažo toplotnih črpalk. Največja investicija je bila izgradnja prizidka novih zobozdravstvenih ambulant in ambulante družinske medicine dr. Koprivca, zaključena v letu 2016, ki so jo financirali zdravniki sami, občina pa je zgradila novo prostorno parkirišče. Letos so na novo uredili še sodobno lekarno v pritličju objekta. Zaradi rasti števila prebivalcev občina načrtuje dodatne širitve programa družinske medicine, vzporedno s tem pa v prihodnjih letih tudi ureditev novih, sodobno opremljenih ambulant v prostorih nekdanje lekarne.

»Razvoj zdravstva v občini je šel v pozitivno smer«
»Spremembe, ki so nastale v tem obdobju, so v primerjavi s podobnimi kraji nepredstavljive. Že na prvi pogled se opazi, da je danes zdravstvenemu varstvu v občini namenjeno bistveno več uporabnih površin kot pred dvema desetletjema. Tudi v teh danes še vedno potekajo renovacijska dela, ki prostore približujejo današnjemu načinu zdravljenja in tudi za prihodnost ne zmanjkuje idej,« pove Janez Koprivec, dr. med., eden od družinskih zdravnikov v Gorenji vasi. Še bolj kot to, se mu zdi pomembna kadrovska okrepitev zdravstvenega varstva. »Če smo v začetku tega tisočletja razmišljali, ali bodo trije splošni zdravniki v kraju sploh imeli dovolj dela, smo danes štirje. Upam, da nas bo v kratkem pet.« Po njegovem mnenju je zdravstvo v občini doživelo takšen razcvet zaradi predhodnikov in sedanjih zaposlenih, ki so začutili, da se razvija le, če vanj vlagaš. To je začutila tudi občina, ki se zaveda, da je za področje zasebništva in pridobivanja kadrov treba pobudo dati izvajalcem in uporabnikom.
Družinska zdravnica Anda Perdan, dr. med., ki je delo zdravnice v Gorenji vasi opravljala do upokojitve, gleda na razvoj zdravstva v občini s strokovnega in organizacijskega vidika takole: »Vsi zaposleni zdravstveni delavci na naši zdravstveni postaji smo, kolikor je le bilo mogoče, sledili razvoju stroke. Tako se dela tudi danes in enako bo v prihodnosti; razvoj je šel in gre naprej.« Z organizacijskega vidika vidi več pozitivnih kot negativnih vidikov. Med pozitivnimi izpostavlja zasebništvo. »Na tem področju je daleč prva zaorala ledino zobozdravnica Olgica Mijatović, dr. med. Kar nekaj let kasneje se nas je še večina drugih odločilo za prestop v zasebništvo. Tako smo pridobili še tretjega družinskega zdravnika in s tem tretjo splošno ambulanto, kar je bila razbremenitev za naju z zdravnico Šubičevo in velika pridobitev za prebivalstvo občine. S prestopom v zasebništvo smo si uredili prostore, nabavili nove aparature za delo in si s tem izboljšali pogoje dela.« Tudi ona poudarja pridobitve novih kadrov v tem obdobju. Želi in upa, da se ponovno vrne tudi ginekolog. Dodaja, da so sodelavci, ki se niso odločili za zasebništvo, prav tako delali in delajo strokovno in požrtvovalno. Oba s Koprivcem poudarjata, da so predloge za spremembe dali zaposleni, ki so v to vložili veliko energije. »Občina je predlogom v glavnem prisluhnila ter omogočila in podprla realizacijo. To naj bi bil vzorec za reformo zdravstva v Sloveniji,« pravi. »Predlogi stroke se ob podpori zbornice rešujejo skupaj s 'politiko' oz. občino. Razvoj zdravstva je šel v občini tako v pozitivno smer, v prihodnje pa bo še veliko priložnosti za nadaljevanje te poti za dobro vseh.« O spremembah v odnosu zdravnik–bolnik v tem času pove, da je »nekatere prinesel tudi internet«, kar bolj drži za mlade in delno tudi srednjo generacijo. Bolniki pridejo k zdravniku že z diagnozo in naročilom, kam naj ga pošlje, hkrati pa ne znajo opisati svojih težav. Dialog med bolnikom in zdravnikom je nujen, poudarja. »Nisem imela vtisa, da bi bila pri ljudeh večja sprememba glede odgovornosti za zdravje. Ne da tega ni, vendar premalo.« Perdanova dodaja, da je pri starejših bolnikih še veliko spoštovanja in zaupanja do sestre in zdravnika. »Pri mlajših, ne vseh, pa je razlika. Tu se odraža tudi vzgoja.«

Kot je zapisano v Strategiji razvoja zdravstva na območju občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri za obdobje 2017–2030, ki so jo pred letom dni sprejeli za področje vseh štirih škofjeloških občin, število prebivalcev na območju Upravne enote Škofja Loka raste, nižja sta povprečna starost prebivalcev in indeks staranja, še zlasti v občinah Gorenja vas - Poljane in Železniki.
Demografske projekcije potrjujejo trend daljšanja življenjske dobe in prenizko rodnost za obnovo prebivalstva. Povečanje populacije starejših od 75 let in posebej od 85 let pomeni, da bo ta starostna populacija poleg zdravstvenih storitev potrebovala tudi nego in dolgotrajno oskrbo. Dostopnost do osnovnih javnih zdravstvenih storitev in povezanih preventivnih programov na primarni ravni je na loškem območju slabša od regijskega in slovenskega povprečja (deloma je izjema pediatrija). V občini Gorenja vas - Poljane so programi odobreni in organizirani v manjšem obsegu, kot bi ji glede na število prebivalcev pripadalo; podhranjeno je zobozdravstvo, trenutno ni vpisa novih pacientov v ambulantah za odrasle; manjka dispanzer za ženske, premajhen je tudi obseg fizioterapije, saj so čakalne vrste zelo dolge.

Potrebne bodo korenite spremembe
In kako naprej? Koprivec vidi potrebo po korenitih spremembah slovenskega zdravstva. »V danem trenutku imam občutek, da je zdravstvena oskrba v kraju boljša, kot jo ponuja sistem. Še naprej si želim zavedanja občine, da je za razvoj oskrbe potrebno ponuditi optimalne pogoje dela, s katerimi so zadovoljni pacienti in izvajalci. Danes se že močno čuti hud primanjkljaj družinskih zdravnikov in pediatrov na primarnem nivoju, stanje pa bo v naslednjih letih še bistveno slabše,« pove. Dodaja, da sistem še vedno deluje po starih notah, in nas tolaži, da bodo ta primanjkljaj popolnili zdravniki iz bivše Juge. »Gotovo bo najboljši njihov kader prišel v Slovenijo, slabi pa se bodo raje zaposlili na Zahodu, če jim kdo verjame. Neprestano je potrebno razmišljati, kako še izboljšati oskrbo pacienta, izboljšati delovne pogoje zaposlenim in s pozitivnim zgledom počasi tudi drugim dopovedati, da je naše zdravstvo lahko bistveno boljše, kot je, in bo nekoč dejansko primerljivo z dobrimi evropskimi praksami.«

Kristina Z. Božič