Ali vemo, kaj praznujemo

Ta čas je trinajst državnih praznikov, od tega sedem dela prostih, novo leto in praznik dela sta dvodnevna. Pridružuje se jim še sedem drugih praznikov, ki so dela prosti dnevi: šest verskih, vsi krščanski, od katerih je Marijino vnebovzetje 15. avgusta katoliški, dan reformacije 31. oktobra protestantski, drugi so obema vejama krščanstva skupni. Zanimivo je, da sta med njimi velikonočna in binkoštna nedelja, ki sta že sami po sebi dela prosti. En praznik pa je »laični« in povsem nov: dan solidarnosti 14. avgusta, ki ga je določila aktualna vladajoča slovenska politika v nekaj dneh po avgustovskih poplavah. Letos je bil dela prost, ali bo tudi v prihodnosti, bo pokazal čas.
V decembru, ki ga »potrošniška mašinerija« oglašuje kot veselega, človek dobi vtis, da se v njem skoncentrira največje število praznikov od vseh mesecev v letu. To je odvisno od perspektive, s katere gledamo nanje. December je med vsemi poseben zato, ker ima v svojem zadnjem tednu dva dela prosta dneva: drugi največji krščanski praznik božič v spomin na Jezusovo rojstvo in dan zatem še dan samostojnosti in enotnosti v spomin na plebiscit o samostojnosti Slovenije. V kombinaciji z novoletnim praznikom mnogi naredijo dopustniški sklop, svoje doda še božično-zimska »romantika«. Slovensko ime za praznik Jezusovega rojstva izhaja iz pomena »majhen bog«. Katoličani in protestanti ga praznujejo 25. decembra, v večini pravoslavnih Cerkva pa ga praznujejo 7. januarja, ker upoštevajo julijanski koledar. Točen datum Jezusovega rojstva ni znan. Od 4. stoletja dalje, ko je krščanstvo dobilo svobodo, je božič nadomestil rimsko praznik saturnalije 25. decembra v času okrog zimskega sončnega obrata, ki pomeni ponovno daljšanje dneva in rojstvo novega sončnega leta. Slovenci po starem izročilu praznujemo ne samo enega, pač pa kar tri božiče. Prvi, za katerega je v sekularni javnosti splošno mnenje, da je edini, je Jezusov rojstni dan, 25. december, drugi je novo leto, 1. januar, tretji sveti trije kralji 6. januarja, ki ima uradno ime Gospodovo razglašenje ali epifanija. Pred vsakim od njih je sveti večer, ko se obredno blagoslovi hiše in druge zgradbe z blagoslovljeno vodo in kadilom. Na tri kralje se na vhodna vrata z blagoslovljeno kredo napiše blagoslovni napis s kraticami G, M, B, ki označujejo kralje Gašperja, Miho in Boltežarja. Nekoč so ljudje zelo zaupali v njihov blagoslov, kar najbrž izhaja iz srednjeveške tradicije romanj k njihovim relikvijam v Kelmorajn (Köln). Za božične praznike so pekli poseben obredni kruh poprtnik, ki so ga načeli šele na zadnji božič – tri kralje. Dandanašnji se ti običaji vse bolj izgubljajo, nekritično pa se sprejema uvožene navade, predvsem iz ZDA, katerih namen je spodbujanje potrošništva. Morda so prosti dnevi ob koncu decembra priložnost za raziskovanje slovenskega prazničnega izročila, ki ima globoke, stoletne, če ne tisočletne korenine.

Jure Ferlan