Asfalt ne sodi v naravno okolje

Aleš Šubic je občinski upravi že leta 2019 predstavil svoj pogled na morebitno asfaltacijo vseh makadamskih poti. Po mnenju Šubica bi se ji morali zaradi ohranjanja trenutnih izjemnih krajinskih ambientov po poteh za Soro izogniti povsod tam, kjer to ni nujno potrebno zaradi dostopa do naseljenih hiš. Pobuda je bila obravnavana tudi na zboru krajanov Predmosta in Hotovlje ter s približno 70-odstotno večino podprta.

Predvidena kolesarska povezava po Poljanski dolini bo velika pridobitev tako za domačine kot tudi turiste. "Če izgradnja ne bo premišljena in bo vse odločanje prepuščeno izključno brezosebnemu kolesju državnih infrastrukturnih služb, ne bo imela samo pozitivnih učinkov," je prepričan Šubic. Kolesarska pot bi morala po njegovem enostavno naravno slediti nespremenjenim obstoječim potem, razen kjer to iz objektivnih razlogov ni mogoče. "Pot iz Hotovlje proti Visokemu je lepa tudi zato, ker se umakneš iz polurbanega okolja v še vedno skoraj povsem naraven ambient, katerega prave vrednosti se bomo zavedeli šele, ko ga bomo izgubili. Podobno je s potjo iz Predmosta proti Žabji vasi in naprej proti Dobravi. Asfalt bo kot nenaraven element to idilo v veliki meri izničil. Svoje bodo dodale še razne cestne črte in znaki." Makadam je velika prednost za sprehajalce, tekače in kolesarje ter privilegij, da so takšne poti (za zdaj še) na razpolago. Asfalt pa obenem omogoča višje hitrosti kolesarjev. "Pešci so na takšnih površinah moteči, še posebno otroci, otroci s kolesi pa so ponekod celo nezaželeni. V Kranjski Gori tako uporaba kolesarske poti majhnim otrokom ni dovoljena." Ob primerni organizaciji je vzdrževanje makadamskih poti izvedljivo. "Lep primer so makadamske poti v okolici Cerkniškega jezera, enega okoljsko najbolj ohranjenih in tudi najbolj perspektivnih območij v Sloveniji, po katerih vsakodnevno uživajo številni kolesarji od vsepovsod." Na občini odgovarjajo, da so vedno odprti za različne poglede in predloge občanov ter jih poskušajo kar najbolje uskladiti tudi v primeru, ko si različne pobude občanov med seboj nasprotujejo. "Ta čas na postavljena vprašanja nimamo odgovora, saj se v naši občini v bližnji prihodnosti ne obeta obsežnejše urejanje kolesarskih poti. Občina Gorenja vas - Poljane namreč ni vključena v EU projekt izgradnje kolesarskih poti na Gorenjskem, v katerega sta vključeni sosednji občini Škofja Loka in Železniki," je pojasnila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec. Pri projektu so namreč imele prednost občine, na območju katerih je mestno naselje. Občina si prizadeva za vključitev v projekt izgradnje daljinskih kolesarskih poti, ki jih bo gradila Direkcija RS za infrastrukturo: "V tem primeru investitor ne bo občina, pač pa direkcija oziroma ministrstvo za infrastrukturo. Ko bo direkcija začela z aktivnostmi v zvezi s pripravo projektne dokumentacije tudi za območje naše občine, jo bomo z navedenimi pobudami občanov seznanili." Do takrat bo občina poskušala urediti lastništva in geodetske odmere na obstoječih javnih poteh, po katerih že zdaj potekajo razmeroma dobro urejene in obiskane kolesarske poti, ki po stranskih cestah vodijo vse od dvorca Visoko do Hotavelj. "Tu se trasa razcepi proti Žirem in Kopačnici, do koder je občina že pripravila projekt rekonstrukcije obstoječe lokalne ceste, ki od Tesnarja do Kopačnice med drugim predvideva ureditve za kolesarje. Izvedba mora biti zaključena do začetka gradnje 4. razvojne osi, saj bo v času gradnje služila kot obvozna cesta proti Cerknu, do koder se bo lahko nadaljevala tudi navedena kolesarska povezava."

Lidija Razložnik