Bogastvo iz srebrne dežele

Konec aprila je v Šubičevi hiši predstavila svoje novo delo Zlato in biseri iz srebrne dežele pod Južnim križem. Knjiga je izraz njene dolgoletne osebne, intimne potrebe, da bi spregovorila o življenju Slovencev v izseljenstvu. Nastala je na podlagi vtisov in zbranega gradiva ob obisku Argentine v letu 2018. V želji, da bi predstavitev knjige potekala čim manj »šolsko«, se je avtorica odločila, da bo vsebino dela razkrivala skozi pogovor, ki ga je usmerjala ena izmed njenih sopotnic na omenjenem potovanju, Milena Igličar. Predstavitev so s svojimi prispevki obogatili tudi tukaj živeči argentinski Slovenci, ki so v času avtoričinega potovanja leta 2018 Mariji Stanonik pomagali vzpostavljati stike s ključnimi osebami slovenskih izseljencev.

Milena Igličar je na začetku pogovor usmerila v odkrivanje avtoričine notranje potrebe in odločitve za potovanje. Avtorica je omenila, da je zanimanje za Slovence onstran meja obstajalo že v otroštvu, želja, da se nekaj naredi za to skupnost, je vzklila že v času študija, obstajale pa so tudi sorodstvene vezi z rojaki po svetu. To pa je dokončno dopolnila še spodbuda znancev in prijateljev, ki so čutili njeno skrito hrepenenje. Čeprav je bilo potovanje tudi turistično, se avtorica ni udeležila vseh predvidenih ogledov, temveč se je prepustila poglabljanju stikov s predstavniki slovenske skupnosti v Buenos Airesu in občudovanju njihovega večplastnega družbenega, kulturnega in duhovnega življenja, ki so ga oblikovali v sedemdeset let dolgem obstoju te skupnosti. Tako se je od blizu srečala z otroki in družinami tistih izseljencev, ki so ustvarili temelje življenja v novem okolju. Spoznala je njihovo hvaležnost, da jih je Argentina sprejela, in obenem navezanost ter ljubezen do domovine, do krajev, ki so jih morali zapustiti. Predstavili so ji vse oblike delovanja, s katerimi so ohranili medsebojno povezanost, slovenski jezik in kulturo. O vsem tem v Sloveniji ne vemo prav veliko, zato se je avtorica odločila, da bo v knjigi orisala družbeno delovanje slovenskih izseljencev in organizacij, ki so jih ustanavljali; da bo poudarila ključne nosilce, ki so desetletja predano darovali svoj čas in talente za skupnost, in ne nazadnje zabeležila lastne občutke in vtise ob načrtovanih in tudi nenačrtovanih dogodkih, ki se jim je spontano prepustila. Tako je nastala knjiga, ki povzema zgodovinski razvoj organizacij in društev, ki aktivno soustvarjajo kulturno življenje Slovencev v Argentini (Društvo Zedinjena Slovenija, Naš dom San Justo, Društvo Slovencev v Mendozi) ter njihov ustroj in delovanje – sobotne šole, srednješolski tečaj, slovenski dnevi, spominske proslave, pevski zbori, radio, dramsko delovanje. Knjigo bogatijo tudi spremne besede, ki so jih prispevali Aleksander Igličar, argentinski Slovenec Tone Mizerit ter knjižničarka in raziskovalka Helena Janežič. Izdala sta jo založba Mladika iz Trsta in Slovenska konferenca Slovenskega svetovnega kongresa, izdajo so podprli Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zakonca Aleksander in Milena Igličar. Predstavitev v Poljanah je na nek način predstavljala tudi posvetilo avtoričinim sorodnikom z Gabrške Gore, ki jih je usoda odnesla daleč proč, ter vsem tistim, ki so se v Argentini rodili in se kasneje odločili za življenje v Sloveniji. 

Prijetno druženje se je nadaljevalo tudi po uradnem zaključku predstavitve. Za lepo vzdušje so poskrbeli tudi člani Poljanskih orgličarjev, ki so tokrat s tremi skladbami popestrili prireditev v Šubičevi hiši. Tudi oni so tkali vezi s slovenskimi izseljenci – leta 2008 so obiskali Argentino skupaj s PZ Lubnik iz Škofje Loke.

Goran Šušnjar