Božič ni praznik »kar tako«
22.12.2022
Naj vas, vse, ki uživate podblegoške in poljanske lepote, pozdravim s starim slovenskim pozdravom: bogdaj! Na naših slovenskih in tudi poljanskih tleh je pristno slovenske izraze pozdravov in voščil v našem polpreteklem obdobju – sprva skoraj na silo – začelo menjati umetno ustvarjeno izrazje ali pa sopomenke v tujem jeziku. V adventnem in božičnem času pa kar podzavestno in celo nostalgično čutimo, kako to ni ne dobro in ne prav. Za božič namreč jaslice postavljamo pod božično drevo, in ne novoletno jelko (tudi darilni paketi pod božičnim dreveščkom ne morejo zamenjati jaslic), kakor samo prijetno vzdušje na bogato obloženi božični večerji ne more nadomestiti molitve ob jaslicah, Svete noči, preproste božične večerje in polnočnice. Lahko pa se razsežnosti čudovito dopolnjujejo.
Božič in vse okrog njega je namreč primarno duhovni dogodek. Govori o ljubezni Boga do človeka. Govori o tem, da je Bog videl v tem, da je postal nam v vsem enak, najlepši možni izraz ljubezni do človeka. Bog je z učlovečenjem in celotnim poistenjem s človekom od spočetja preko rojstva ter tudi smrti in vstajenja pokazal, kako lepo je biti človek. Kot pravi Sveto pismo, nam je Jezus »enak v vsem razen v grehu«. Vsi čutimo ali pa morda le globoko v sebi slutimo pristnost in moč božičnega sporočila o veliki Božji ljubezni do ljudi, o smiselnosti ljubezni, o lepoti človeškega življenja, o družinski sreči ter o radosti materinstva in očetovstva. Praznik nas od pozunanjenega vsakdana, ki ga živimo skozi leto, vrača k bistvu, v notranjost, k sebi, v družino, pred jaslice, k »majhnemu Bogu« – božiču, v duhovno področje. Tu se razkrivata enkratnost in posebnost človeškega življenja v primerjavi z vsemi drugimi bitji na zemlji. Kristjani namreč verujemo, da smo med zemeljskimi bitji le ljudje ustvarjeni »po božji podobi«. Božič nas vse kliče v pristno lepoto človeškega življenja, ki je tudi Bogu tako ljuba.
Božič zato ni praznik »kar tako«. Je božič! Cerkveno praznovanje pravzaprav traja kar osem dni (božična osmina). Lahko bi rekli, da je božič osemdnevni praznik! V slovenski tradiciji je v božično praznovanje vključen praznik sv. Štefana z blagoslovom konj (zadnja desetletja tudi v povezavi s praznikom slovenske samostojnosti in enotnosti), praznik sv. Janeza z blagoslovom vina, praznik nedolžnih otrok s »tepeškanjem«, pa še koledniki, marsikje tudi koline … To niso prazniki, to je vse povezano z božičem. Vse to je božič! Če bi se odpovedali (duhovni) pristnosti in bogati krščanski tradiciji, torej božiču, bi lahko hitro zdrsnili v eni generaciji v splošnost (ne več božič, ampak prazniki), v drugi pa bi iskali izgubljeno pristnost na napačnih krajih. Bodimo zato pristni, ponosni in zvesti!
Zato vam ne morem voščiti z besedami »želim vesele praznike«, pač pa voščilo izrekam s srčno željo, da obhajate vesel božič, da ste ponosni nase, na svojo vero in tradicijo; v novem letu pa naj bo z Božjim blagoslovom pravšnja blaginja, zdravje, duhovni in osebnostni napredek.
Jože Plut, (novi) poljanski župnik