Dober odziv na presejalne programe

23.6.2022

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pred časom objavil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah.

Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti želijo spodbujati krepitev zdravja in preprečevati bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo, so poudarili na NIJZ. V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine so pozornost namenili tudi pandemiji covida-19, ki je povzročila ne le globalno zdravstveno krizo, ampak tudi družbeno in gospodarsko stisko, so pojasnili. »Raziskava SI-PANDA je pokazala določeno poslabšanje življenjskega sloga prebivalcev Slovenije, zmanjšanje stikov z osebnim zdravnikom in poslabšanje duševnega zdravja prebivalcev.«

V prikazu Zdravje v občini 2022 je pregled ključnih kazalnikov zdravja v občini, ki omogoča tudi primerjavo s slovenskim in regionalnim povprečjem. Kot izhaja iz podatkov za Občino Gorenja vas - Poljane, je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev njihove občine v povprečju trajala 15,8 koledarskega dneva na leto, medtem ko povprečje za Slovenijo znaša 18 dni. Prav tako je bil nižji od slovenskega povprečja delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, enako velja za sladkorno bolezen. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,3 na tisoč prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Podobno kot slovensko povprečje pa je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka pri starejših prebivalcih občine, in sicer 6,5 na tisoč. Prav tako je blizu slovenskemu povprečju delež uporabnikov pomoči na domu in stopnja umrljivosti zaradi samomora, ki je bila 18 na sto tisoč prebivalcev. Na področju dejavnikov tveganja za zdravje in preventive pa v negativnem smislu od slovenskega povprečja odstopa stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah, ki je bila 1,9 na tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3. Prav tako je bil višji od slovenskega povprečja delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. V pozitivnem smislu pa v občini odstopajo pri odzivnosti na različne presejalne programe. Odzivnost v programu Svit, presejanju za raka debelega črevesa in danke, je bila 78,3 odstotka, v Sloveniji 64,4 odstotka, udeležba v programu Zora, presejanju za raka materničnega vratu, je bila 75,1 odstotka, medtem ko je v Sloveniji 69,5 odstotka, v programu Dora, presejanju za raka dojk, pa 86,1 odstotka, medtem ko je v Sloveniji 76,7 odstotka.

Mateja Rant