Doživetja Dvorca Visoko

Za letošnjo poletno sezono smo že v zimskem času skrbno načrtovali dogajanje in ga tudi v veliki meri izpeljali. Odpovedati smo morali dva večja dogodka, enega zaradi slabih vremenskih razmer, drugega zaradi uvedbe nove uredbe NIJZ. Dogodke smo oblikovali tako, da so bili zanimivi za različne ciljne skupine obiskovalcev. Prepletali so se kulturni, kulinarični in družabni dogodki. Velik poudarek pa smo seveda namenili kulinariki, skozi katero želimo obuditi posebne praznike in trenutke, ki so bili aktualni v času rodbine Kalan in seveda tudi kasneje, v Tavčarjevem obdobju. Ob kreiranju kulinaričnih dogodkov nam je pomembno izhodišče visoška kuhinja v času Kalanovih, kajti na ta način oživljamo identiteto dvorca, ponujamo doživetje in hkrati jedi oblikujemo in postavimo v sodoben čas.

Konec septembra se je v Sokolski dvorani v Gorenji vasi v okviru Zelenega dneva odvil posvet tudi z naslovom "Kulinarika v Poljanski dolini – kako naprej?". Na okrogli mizi so bili prisotni slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek, mag. Jože Zalar, predavatelj kuharstva na VGŠ Bled, Pavle Hafner, pravnuk zadnje gospodarice Ane Kalan, in predstavnik knjige Ta dobra stara kuha ter direktor zavoda Poljanska dolina Tomaž Trobiš. Med slušatelji so bili prisotni tudi nekateri lokalni gostinci. Slovenija se lahko pohvali s 24 gastronomskimi regijami, med katerimi je tudi Gorenjska, in 14 kolektivnimi blagovnimi znamkami, kar nam je vzbudilo posebno zanimanje, kajti le na ta način bomo lahko vključevali bogastvo narave, lokalne obrti in kulture ter postajali prepoznavnejši doma in v tujini.

Stara modrost pravi: Človek jè, kar jé – torej si tudi skozi gastronomijo Poljanske doline želimo obuditi bogato gastronomsko dediščino s sodobnimi ustvarjalnimi iskanji, oblikami gostoljubnosti in postrežbo v gostilnah, v kuhanju z naravo na turističnih kmetijah, ob kotličkih ali v tekmovanju v kuhanju lokalne jedi. Na Zelenem dnevu Poljanske doline je stroka podala stališča, da so primeri dobre prakse tudi v gastronomskih piramidah, kjer se prouči lokalna kulinarična zgodovina in dediščina in na vrhu piramide dobimo dve do tri jedi, ki jih vključimo v ponudbo. Seveda je pomembno sodelovanje z lokalnimi ponudniki, povzeti je treba vsakdanjike in praznike prebivalstva ter na ta način oblikovati tradicionalne dogodke.

Ta stališča smo hitro povzeli in se že pripravljamo na dva dogodka, prvi bo Lovska gostija na Visokem v sodelovanju z Lovskim društvom Poljane, gostili bomo tudi Mojco Bulovec Šifrar iz Loškega muzeja. Skuhali bomo lovski lonec, zatrobili bodo rogisti in zapel bo lovski pevski zbor, reprezentativno pa bomo predstavili 'ta zelenga' in vse okrog praznika sv. Huberta, zavetnika lovcev, posebnega praznika na Visokem. Drugi dogodek pa je veselo martinovanje z 'žegnom' vina – ob izbranem vinu in kulinaričnih dobrotah bomo tako proslavili praznik sv. Martina.

Martina Ambrožič Tušar