Gozd – največje slovensko naravno bogastvo

V Sloveniji smo zavezani vrednotam trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki so jih zasnovali predniki, jih prenašali iz roda v rod, gozdarska stroka pa jih je strokovno razvijala. V gospodarjenje z gozdom je vključeno tudi varovanje naravne in kulturne dediščine v gozdovih. Gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih svojih rabah pogosto del slovenske kulture. Ko govorimo o kulturi, jo večinoma povezujemo z delovanjem ljudi. Kako pa je s kulturo obnašanja do gozda, pa tudi z medsebojnim spoštovanjem različnih ljudi, ki se srečujemo v gozdnem prostoru? Najpomembnejše je zavedanje, da je gozd v najrazličnejših variantah eden najbolj kompleksnih ekosistemov na Zemlji. Je življenjski prostor rastlin in živali, ki so med seboj tesno povezane ob vplivu nežive narave: vode, tal, zraka in geografske lege. Za svoj obstoj in razvoj ne potrebuje nas, ljudi. Ljudje pa imamo vseeno velik vpliv na naravo, naše delovanje močno vpliva in oblikuje življenje na tem planetu. Vsak poseg, ki ga opravimo ljudje, na neki način predstavlja motnjo, kar ima lahko tudi dolgoročen vpliv na naše koristi (npr. onesnaženje vodnih virov, plazovi, erozija ...). Kar se tiče gozdov v Sloveniji, jih imamo toliko, da nam je kar samoumevno, da so in da tam vedno bodo, v njih iščemo vsak svoje koristi, od skrajno ekonomskih do skrajno čustvenih. Lastniki gozdov iščejo ekonomski interes, kar je normalno, saj od tega pridobivajo dohodek in plačujejo davke. Žal nekateri to počnejo na zelo izkoriščevalski način, brez občutka in vizije za prihodnost svojega gozda. Zanimivo pa je, da del javnosti, kljub dostopnosti informacij, izgublja stik z realno podobo in vsebino gozda. Gozd preveč romantizirajo. Na eni strani nasprotujejo vsemu dogajanju v svoji bližini, na drugi strani pa s svojim življenjskim slogom pospešujejo negativno, le da posledice čuti nekdo drug. Tako tudi v gozdnem prostoru prihaja do konfliktov med lastniki in obiskovalci. Hiter, stresen, a tudi ekonomsko ugoden stil življenja vodi v veliko število obiskovalcev v naravi čez celo leto vse dni v tednu. Nekateri gredo v hribe, drugi na morje ali le v bližnji gozd. Parkirajo po travnikih, vlakah, prekomerno nabirajo gozdne sadeže, gobe, zeli, spuščajo pse, nekateri puščajo smeti, drugi se vozijo s kros motorji, štirikolesniki …

Število obiskovalcev se v naravi povečuje, ker je to zdravo, lepo in poceni, s tem pa se na strani lastnikov kopiči nezadovoljstvo, saj so omejeni pri uporabi svoje lastnine. Država temu trendu in posledicam prepočasi sledi; trajalo je desetletje, da se je uzakonil prost dostop v gozd, a na lastno odgovornost. Ozaveščanje in izobraževanje tako javnosti kot lastnikov gozdov je le pogojno uspešno. Razumevanje in spoštovanje med seboj, kultura ljudi je edina možna pot za uspešno strpno sobivanje. In seveda spoštovanje narave.

Martin Umek