Iz dežele pod Stolom v raj pod Blegošem

Na teološki fakulteti je diplomiral leta 1989 pri profesorju Antonu Stresu z delom Integralni humanizem. V duhovnika je bil posvečen leta 1990. Po novi maši je bil poslan za kaplana v Kočevje, kjer je po dveh letih sprejel službo župnika.

Med letoma 2001 in 2011 je župnikoval v Šmartnem pri Litiji. Od tam je odšel za župnika na Breznico na Gorenjskem, kjer je tako kot v Šmartnem ostal deset let. Več let je v oddaji Ozare na RTV Slovenija sodeloval z duhovnimi nagovori, ki jih je izdal v knjigi z naslovom Bogdaj. Sicer je izdal še več publikacij, ukvarjal pa se je tudi s pastoralo Romov. Poje pri duhovniškem oktetu Oremus. Kot je povedal, so mu iz kočevskih let ostali močni vtisi družbenih sprememb ob osamosvojitvi Slovenije, ko so ljudje svobodneje zadihali in v večjem številu izrazili svojo vero. Te kraje so povojni oblastniki po odhodu Nemcev naselili z ljudmi iz juga tedanje države. Tako je imel v župniji kar 22 različnih narodnosti in nekaj manj veroizpovedi, vse do balkanske vojne pa so lepo sodelovali. Meni, da je Kočevska, zaznamovana z vojnim in povojnim trpljenjem, izvor blagoslova za celo Slovenijo, kar se je poznalo predvsem pri slovenski osamosvojitveni vojni, ki na srečo ni terjala toliko žrtev kot vojne v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Mnogi so mu namreč povedali, da se priporočajo mučencem, po vojni pobitim na Kočevskem.

V Šmartnem se je srečal z močno tradicijo stare podeželske župnije, kjer so bili ljudje ponosni na svoje izročilo. Poleg več podružnih cerkva je skrbel tudi za impozantno župnijsko cerkev z dvema zvonikoma. Na Breznici se je srečal s klenimi in neposrednimi Gorenjci. Tam je zgradil tudi uporaben pastoralni dom. V sedanji župniji ga navdušujeta čudovita pokrajina, saj ima za privilegij že življenje v Sloveniji na splošno, tu pa še posebno. Veseli ga, da je že v prvem mesecu bivanja tu spoznal različne sodelavce, na katere se bo pri svojem delu lahko zanesel, ter da se rodnost ohranja, saj je ugotovil, da se v primerjavi s preteklimi leti, tudi če pogleda dvajset let v preteklost, število otrok pri verouku ne zmanjšuje, kar je v Sloveniji redkost. Kot je še povedal, se mu pri delu župnika zdi pomembno, da povabi ljudi različnih stanov, ki se zavedajo svojega poslanstva, ki ga imajo kot kristjani in člani Cerkve, k sodelovanju v župniji za dobrobit vseh.

Jure Ferlan