Jabolko rdeče, hej! Kje si zraslo, mi povej ...

Nam pa ta kotiček predstavlja vse in še več. Sprostitev, igro ki je otroška prioriteta, in naravo, ki je vedno bila in vedno bo naša največja inspiracija in zatočišče. Skozi celotno vrtčevsko leto sami skrbimo za zelenjavni vrt, kjer pridelujemo raznovrstno zelenjavo, zelišča in dišavnice. Pri tem sodelujejo tudi starši, saj nam doma vzgojene sadike radodarno podarijo. Otroci imajo radi stik z zemljo, radi sadijo, sejejo, opazujejo rast in razvoj rastlin. V vročih dneh te tudi zalivajo in jih z veseljem okušajo. Kar pridelamo sami, je zlata vredno – in tega se ne da meriti v materialnem smislu. To otroci vedno bolj čutijo, na nas odraslih pa sloni odgovornost, da jih popeljemo v svet hvaležnosti, ljubezni do narave, sajenja različnih zelenjavnih in sadnih vrst. Ob pogledu skozi okna naših igralnic takoj opazimo tri velike jablane. Te rastejo skupaj z nami, saj jih celo leto spremljamo in se z njimi veselimo. Pozimi služijo kot držala za ptičje hišice, tam si lahko ti napolnijo svoje lačne trebuščke, spomladi se prebujajo in poženejo prve liste in cvetove. Vsakega posebej se razveselimo in stiskamo pesti, da bi iz njega s pomočjo čebel opraševalk nastalo veliko sočno jabolko. Otroci z navdušenjem preštevajo jabolka, ko ta začenjajo rasti in se debeliti. Ob pogledu na polne veje so se nam večkrat cedile sline, vsak dan smo se spraševali, kdaj bodo dozorela. Tako smo začele vzgojiteljice skupaj z otroki načrtovati, kako bi vsa ta jabolka porabili, kaj bi lahko iz njih ustvarili, skuhali ali spekli. Po vseh štirih igralnicah so se in se še vedno vrstijo številne dejavnosti na to temo. Pravijo, da je v teh časih zelo dobro, če otroka naučimo samooskrbe, saj je najboljše tisto, kar vzgojiš in pridelaš sam. Tako smo nekega lepega septembrskega dne začeli. S skupnimi močmi otrok in vzgojiteljic iz sosednje skupine smo zamesili vlečeno testo in ga dali v času zajtrka »počivat«. Po tem smo olupili in nastrgali jabolka, otroci pa so dobili tope nože in pladnje, kamor so jabolka narezali na manjše kose. Seveda so bili zelo navdušeni in željni sodelovanja. Vmes smo se pogovarjali o sestavinah in spoznali recept za pripravo jabolčnega zavitka. Tudi sama priprava tega ni minila brez navdušenih otroških rok, ki so z veseljem pripomogle h končnemu cilju. Prav kmalu je iz kuhinje omamno pridišalo po domačem jabolčnem zavitku. Okus slastnega jabolčnega zavitka nas je navdušil in zato smo v naslednjih dneh iskali nove recepte za pripravo jedi iz jabolk. Tako so otroci in vzgojiteljice sodelovali pri nastajanju sladke marmelade, enkratnega kompota in mamljive jabolčne pite. Marmelado smo si privoščili za zajtrk, ta je bila seveda bolj slastna kot tista iz trgovine, saj je bila naša, domača in skuhana z ljubeznijo. Ob rezanju jabolka za marmelado je ena izmed deklic predlagala, da bi lahko iz njih naredili mošt. Pripovedovala je, da njen dedi zmelje jabolka in iz njih stisne sladki mošt, in tako se je spet rodila nova ideja. Veseli nas, da smo lahko sodelovali pri samem postopku. Jabolka smo najprej prebrali, oprali in jih tako pripravili na mletje. Opazovali smo, kako iz sladke jabolčne kaše priteče sadni sok. Navdušeni smo bili nad količino mošta, ki so ga dala »naša« jabolka. Še sedaj ga z veseljem pijemo in se vsakič znova spominjamo, od kod je pritekel. Včasih ni treba veliko, ozrimo se čez ramo, utrgajmo jabolko in se vrnimo h koreninam. Otroci nam bodo neizmerno hvaležni, sami pa bomo začutili notranje zadovoljstvo in mir. Iz naše kuhinje pa še vedno vsake toliko časa omamno zadiši, včasih po zavitku, pečeni zelenjavi ali kruhu …

Urška Pelipenko