Jezi me, če mi rečejo, da so bolniki za nas številke

Ob vprašanju, koliko so se v tistem hipu načrti in cilji, ki jih je imela za novo delovno mesto, spremenili, se samo nasmehne. "To so bile čisto nove razmere za zdravstvo, včasih smo mislili, da je to možno samo v knjigah. Delati je treba hitreje, intenzivneje, drugače, bolj zbrano, zaposleni morajo slediti, napak si ne smeš privoščiti. Zelo zgodaj smo zaostrili razmere, saj so naši bolniki med najbolj ranljivimi, praviloma so starejši, imajo sočasne bolezni in so imunsko oslabljeni. Prognoza bolezni je zanje slabša, okužba težje poteka, več je možnih zapletov. Treba je bilo zavarovati tudi zaposlene. Vodenje ob razglasitvi epidemije je prevzela Civilna zaščita in sodelovanje z njimi je odlično teklo."

Delovali skoraj neokrnjeno
Poleg porodništva je bila onkologija edina, ki je med epidemijo delovala skoraj neokrnjeno. "Večjo škodo kot covid-19 bi zagotovo povzročila ukinitev dejavnosti, saj k nam dnevno prihaja med 1000 in 1500 bolnikov, okrog 1000 je zaposlenih," ocenjuje. Prestavili so le nenujne preglede, ki so jih večinoma že nadoknadili, in program Dora, ki so ga spet zagnali 25. maja. Ob reorganizaciji so jim na pomoč priskočili študenti medicine.
To, da so doslej imeli zgolj en vnos okužbe, kaže na to, da so ukrepi, ki so jih sprejeli, res zelo omejujoči, obenem pa tudi, da so bili pri tem uspešni. Prav to jim omogoča normalno delovanje v prihodnje. "Pred obravnavo vsakega bolnika pokličemo in povprašamo o zdravju, imamo vstopno triažno točko, bolnikov razen v izjemnih primerih ne spremlja nihče. Ob kakršnihkoli okužbah se obravnava prestavi. Za tiste, za katere ni nujno, da se oglasijo npr. na kontroli, smo uvedli telemedicino, torej posvet s specialistom po telefonu, videoklicu." Ukrepi so tudi zdaj enaki kot med epidemijo. "Po malo jih rahljamo ali zategujemo glede na situacijo v državi. Vsak dan preverjamo zdravstveno stanje zaposlenih in zdravstveno stanje vseh bolnikov ter redno spremljamo situacijo tako doma kot v drugih državah."

Družina ji da energijo
Funkcija strokovnega direktorja že v mirnem obdobju terja stoodstotno zbranost. "Zdaj je več pisarniškega dela, ni konstant. Svoje ljudi moraš znati voditi, v času epidemije čuvati hišo in narediti vse, da dejavnost skoraj nemoteno teče dalje." Kot specialistka onkologije in radioterapije, subspecializirana za tumorje prebavil, en dan v tednu še vedno posveča bolnikom. Poleg tega poučuje urgentna stanja v onkologiji na Medicinski fakulteti v Ljubljani, radioterapijo v Mariboru ter radiološko tehnologijo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Delo zahteva nenehno izobraževanje in učenje. "Načina življenja se privadiš," pove, a poudari, da je zelo pomembna družina, ki jo podpira in ji daje energijo. Manko spanja nadoknadi ob koncih tedna, zato potrebuje mir. Z družino, sinovoma (20 in 14 let) ter z možem, se rada odpravi v naravo. "Moraš imeti neki ventil, da se sprostiš. Je pa res, da sem tudi doma zelo rada."

Tudi Poljancem pripogne kakšno vejico
Poljanska dolina je glede obolevnosti za rakom primerljiva s povprečjem v državi, a prizna, da smo Poljanci bolj potrpežljivi in skromni in se kasneje obrnemo na zdravnika. "Na drugih območjih države so v skrbi za svoje zdravje bolj agresivni." Obolele v dolini spremlja s pomočjo registra raka, v stikih je s splošnimi zdravniki. "Čeprav so vsi bolniki pri nas obravnavani z vso resnostjo in skrbnostjo, vseeno Poljancem, kadar pridejo k nam, poskušam pripogniti kakšno vejico."
Raka je sicer vedno več. "Gre že za epidemijo. Skrb vzbujajoče je, da bo med rojenimi v letu 2020 do 75. leta zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. A bolezen ni več nujno smrtna, ozdravljivost je 60-odstotna. Smo v nekem svetovnem povprečju in to, da pozdravimo več kot vsakega drugega bolnika, je uspeh." Prizna, da je rak med ljudmi še tabu in ga nekateri pred drugimi še skrivajo. Skrbi jo tudi, da ob naraščanju obolelih kadra primanjkuje. 

Kaj pa preventiva?
"Najpogostejšim rakom – raku dojke, debelega črevesa in danke, pljuč, prostate, kožnim rakom – se lahko izognemo z zdravim življenjskim slogom. Dokler smo zdravi, mislimo, da nam zdravje pripada, ko ga enkrat izgubimo, pa bi radi naredili vse, da bi ga dobili nazaj. Tempo našega življenja nam ni v prid. Ne jemljejo pa bolezni vsi bolniki enako. Spomnim se bolnice, ki je rekla, da je šele po postavitvi diagnoze rak začela živeti." Zgodbe bolnikov se je kljub dolgoletnemu delu na inštitutu (pred tem je bila tudi predstojnica radioterapije) zelo dotaknejo. "Po horoskopu sem rak in sem zelo čustvena. Jezi me, če mi kdo reče, da so bolniki za nas številke. Kar ni res! Ne morem bolniku reči gospod št. 5. Vsi imamo svoje zgodbe in ime." Vse te stvari nosi osebje domov in vsak od njih se kdaj zlomi, prizna. Ko je bila mlada, je sicer želela postati kardiologinja, a onkologija nudi nenehen razvoj. "Tu lahko veliko narediš, stroka se strmo in hitro razvija". Tudi v času novega virusa. Zaradi nepredvidljivosti situacije s covidom-19 imajo pripravljene različne scenarije, zavedajo se možnosti vnosa okužb, zato bodo še naprej pri ukrepih karseda restriktivni. "Pomembno je, da se na inštitut ne vnese okužba, sicer ne bomo mogli delovati. Želim le vse najboljše za zaposlene in naše bolnike, da bi imeli varno delovno okolje, dobre pogoje za delo in čim manj pretresov tudi v prihodnje." Kaj pa dopust? Bo drugačen kot sicer? "Zagotovo. Vsakodnevno popravljamo zemljevid z rdečimi conami in zaposlene ter bolnike opozarjamo, naj se jih izogibajo. Tudi doma smo rezervacijo na Hrvaškem odpovedali, saj si z možem tveganja za okužbo ne moreva privoščiti."

Damjana Peternelj