Knjiga za vse ljubitelje zmajev

Knjiga na 110 straneh bralca popelje v svet zmajev in raziskovanja: z dovršenimi ilustracijami in enciklopedičnim delom nagovarja že najmlajše bralce, medtem ko leposlovni del z domišljeno zgodbo prinaša fantazijsko pripoved, ki bo nagovorila starejše bralce.
»Želim si, da bi knjigo vzeli v roke tako otroci kot odrasli – kot knjigo, ki jo lahko bereš od začetka do konca, jo prelistaš, odpreš na poljubni strani in poiščeš nekaj zase,« si za svojo knjigo želi Nuša Jurjevič iz Lučin. Knjigo je opremila z besedilom in ilustracijami ter jo oblikovala. Največ časa je namenila ilustracijam, ki so narisane ročno v tradicionalnih tehnikah. »Pri pripravi knjige sem narisala več kot 300 ilustracij in skic brez uporabe umetne inteligence, kar se mi zdi zelo pomemben vidik mojega dela. Nekatere skice sem narisala že leta 2017, prvih pet zmajev na večjih ilustracijah pa dokončala začetek leta 2020 v sklopu svoje magistrske naloge. Šele potem se je prava zmajska dogodivščina začela, saj sem si izmislila junakinjo Nushelo in njeno delovišče, Inštitut za zmajeslovje ter ilustracije poslala svojim najbližjim. Prijateljica Sanja je na moje pismo tudi odgovorila in tako sem prišla na idejo, da bi se zgodba odvijala preko pisem in slikovnega materiala.« Nušo Jurjevič pisanje zanima od nekdaj, veliko je pisala v prostem času. Dolgo ni zbrala poguma, da bi besedila dala komu v branje. Ko pa je končno zbrala pogum, je naletela na izjemen odziv. Prizna, da je bilo pisanje knjige kljub temu velik izziv, saj je knjiga namenjena različnim bralcem. »Vedno sem imela rada čudežne in fantazijske svetove, zanimala me je narava. Kot deklica sem sanjala, da bom nekoč kot prava raziskovalka odkopavala kosti dinozavrov in za vsakim vogalom našla kakšen skrivnosten tempelj ali pa vsaj zemljevid do zaklada. Mislim, da je ideja za raziskovalno knjigo zrasla že takrat, samo zmaji so prilomastili malo kasneje, ko sem začela brati fantazijsko literaturo. Potem sem odkrila, da so bili zmaji v enciklopedijah iz 16. stoletja predstavljeni tako, kot da so del resničnega sveta. Zamislila sem si, da bi zmaji v mojem svetu obstajali kot splošno sprejeto dejstvo.« Glede na to, da se na pedagoški fakulteti ukvarja tudi z raziskovanjem, je združila oba svetova in zgodbo spisala tako, da poteka kot dopisovanje med dvema junakoma, ilustratorko Nushelo Zmajevid in uradnikom Togomirjem Sobosedcem. Nushela potuje in na univerzo pošilja svoja poročila o zmajih, Togomir pa na svojem delovišču preučuje, kam je izginil skrivnostni profesor Ouroborus. Vsi izsledki kažejo, da je njegovo izginotje povezano prav z zmaji.

Rada ilustrira in je v stiku z ljudmi
Za ilustracijo so jo navdušili že starši, ki so imeli radi knjige. »Ko sem bila stara štiri leta, sta mi oče in mama podarila knjigo Polonce Kovač Zelišča male čarovnice, ki jo je ilustrirala Ančka Gošnik Godec. Napisala sta mi tudi posvetilo in zdi se mi, da me je to nekako zaznamovalo. Knjiga se mi je zdela tako imenitna, sploh zaradi ilustracij, da sem jo 'vlačila' povsod s seboj in še danes ima posebno mesto na moji knjižni polici,« se zasmeje. Leta 2022 je ilustrirala slikanico Sivko na potepu po Plečnikovi Ljubljani, ki jo je napisala Ema Marinčič. Trenutno ima v izdelavi ilustracije za krajši roman slovenskega avtorja. Nekaj ilustracij iz knjige Zmaji in druga zmajelika bitja je bilo preteklo leto razstavljenih v Litvi.
Kot ilustratorka in pedagoginja pove, da ima rada oba poklica. »Super se je več dni posvečati samo ilustriranju in se ukvarjati z oblikami, barvami, črtami … Je pa to samotarski poklic, brez pedagoškega dela bi pogrešala stik z ljudmi. Rada izvajam tako delavnice za otroke kot pedagoške ure s študenti. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani imam super kolegice in kolege, s katerimi se podpiramo pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Mislim, da mi poučevanje na nek način pomaga pri ustvarjanju – in obratno.«
Knjiga Zmaji in druga zmajelika bitja je že na voljo v nekaterih knjižnicah, med drugim tudi v Gorenji vasi, in knjigarnah po Sloveniji. V prihodnjih mesecih sledi predstavitev tudi širši javnosti. »21. junija bom na muzejski noči v Žireh izvajala delavnico za zmajeslovce, ki ji bo sledil kratek pogovor o knjigi. Izjemno sem hvaležna, da so priporočila za branje na zadnjo platnico zapisali trije ustvarjalci, ki jih zelo cenim: Špela Frlic, Boštjan Gorenc - Pižama in Sergej Hvala.« Kot je mlada pisateljica in ilustratorka še povedala za konec, ima v načrtu nadaljevanje Zmajev in zaključek doktorata. »Vsekakor bi rada čim več risala, pisala in raziskovala.«

Lidija Razložnik