Kovid in cepljenje otrok

Virusa se ne da izbrisati. Najbrž se tega najbolj zavedajo tisti, ki so zaradi njega izgubili koga od svojih najbližjih. Nekateri ga zanikajo, nekateri omalovažujejo. Pred kratkim sem peljala mladega avtostoparja, ki je bil brez pogoja PCT in ni mogel iti na avtobus. Rekel je: "Zakaj bi se cepil, saj je covid kot prehlad ali gripa." Veliko se danes piše in govori o vseh učinkih epidemije, naši razdeljenosti na tiste, ki so za, in tiste, ki so proti. Ne bom pisala o tem, v današnjem prispevku bi se rada omejila na svoje področje, pediatrijo, in na prihajajoče cepljenje otrok.
V dneh, ko tole pišem, so v Slovenijo prispele prve pošiljke cepiva, namenjenega otrokom. Cepiti bodo začeli najbolj ogrožene otroke na Pediatrični kliniki, stare od 5 do 12 let, seveda ob privolitvi staršev oziroma skrbnikov. Preden se lotim samega cepljenja, pa bi rada po posameznih sklopih, da bo lažje berljivo, nanizala še nekaj dejstev v zvezi s potekom epidemije pri otrocih. 

Zdaj oboleva več otrok
Otroci zdaj predstavljajo skoraj 30 odstotkov vseh potrjenih okužb in so tako pomemben vir prenosa okužb. Številke so v tem šolskem letu neprimerno višje kot v lanskem, ko je zaradi njih prišlo do zaprtja države. Covid okužba pri otrocih poteka večinoma – po nekaterih raziskavah celo v 80 odstotkih – brez simptomov ali le z blagimi znaki. Po raziskavah in tudi po naših opažanjih gre pri otrocih, starih od ena do šestnajst let, večinoma (v 80 odstotkih) za znake s strani zgornjih dihal v obliki prehlada, bolečin v žrelu, lahko z vročino ali prebavnimi težavami. Kašelj običajno ni v ospredju. Težave običajno trajajo dan ali dva, redko dlje. Opažamo, da je pri mlajših od 12 mesecev pogosto prisotna le vročina, zavračanje hrane. Predvidevajo, da otroški organizem in njegov imunski sistem hitreje počisti virus, naj bi imel tudi manj receptorjev, na katere se virus ujame. Najbrž pa tudi niste vedeli, da včasih tudi ni tako slabo, če se okužba prekriva z drugimi sezonskimi virusi. Ob prehudi konkurenci virusov pri enem otroku se ta ne more tako izraziti … dobra novica za vse redne obiskovalce dispanzerja.
Inkubacijska doba, torej doba, ko nekdo v družino prinese virus in potem tudi ostali zbolijo, je običajno 4–6 dni. A je lahko tudi 2–14 dni. Torej pozor! Po 10 dneh karantene otrok lahko že gre v šolo. Starši kljub temu bodite pozorni, če začne otroku, s katerim ste bili doma v tesnem stiku z obolelim, šele po 14 dneh teči iz nosu. Ob tem je lahko tudi rezultat samotestiranja negativen. Ti testi namreč niso zelo zanesljivi, odvisni so od pravilnosti izvedbe ter od samih znakov covida, ki jih morda preiskovani že ima. Če je namreč bris prehitro in preplitvo vzet, ne ujame dovolj virusnih delcev. Večja možnost pa je ob obilnem izcedku zaradi covida v prvih dneh okužbe.
Kasneje kot ostali znaki covida se lahko pojavijo t. i. covidne ozebline. Dejansko so videti kot ozebline na končnih delih prstov na roki ali nogi. Naj bi šlo za vnetje malih žilic ob covid okužbi, ki na srečo poteka brez zapletov. Kaj pa novorojenčki? Novorojenčki so bolj rizični, večinoma gre za prenos po rojstvu, s strani staršev ali medicinskega osebja. Okužba se pri njih kaže s težavami pri dihanju ali premori v dihanju, s pretirano zaspanostjo, temperaturno nestabilnostjo, neješčnostjo. Na srečo večinoma prebolijo z dobrim izidom. Se pa ti znaki v tej starosti zelo prekrivajo z znaki sepse ali drugih resnih stanj v tem obdobju, ki pa so lahko življenjsko ogrožujoča. Torej s pregledom pri zdravniku ob navedenih znakih v tej starosti ne odlašajte (kljub temu da je konec tedna ali sredi noči), kljub temu da imate doma covid in zato predvidevate, da ima otrok tudi covid!
Možna je seveda okužba matere pred porodom. Ne opisujejo pomembnega prenosa na otroka preko posteljice, je pa ob okužbi v nosečnosti večja verjetnost za nedonošenost, carski rez, nizko porodno težo otroka, težave z dihanjem in dojenjem novorojenčka po rojstvu. Vsekakor razlogi, da se nosečnica cepi! Cepivo je po vseh raziskavah za plod varno.

Večorganski vnetni sindrom
Le pri odstotku okuženih otrok pride do hujšega poteka okužbe, pri 0,1 odstotka do kritičnega. Največji delež otrok s hujšim in kritičnim potekom predstavljajo otroci s prirojenimi srčnimi boleznimi, otroci s sladkorno boleznijo, epilepsijo in drugimi razvojnimi motnjami, genetskimi boleznimi, oslabljeno imunostjo, ledvičnimi boleznimi. Tudi s kronično boleznijo dihal. Astma, če je dobro urejena, ni povezana s hujšim potekom. Pomemben dejavnik tveganja za hujši potek pa je, podobno kot pri odraslih, tudi prekomerna telesna teža.
Glavni zaplet covida pri otrocih, ki pa so večinoma v osnovi brez pridružene kronične bolezni, je večorganski vnetni sindrom (MIS-C: multisystem inflammatory syndrom in children). Pri razvoju tega sindroma je zelo pomembna genetika, saj ga je več pri temnopoltih in latinoameričanih. Težko je reči, kateri otrok je nagnjen k razvoju tega sindroma, zbolevajo praviloma predhodno popolnoma zdravi otroci, aktivni športniki celo pogosteje. Pri nas zboli nekako 1 na 1000 obolelih, največ v starosti od 5 do 14 let. Gre za resno obolenje, smrtnost je 1,4–1,8 odstotka. V Sloveniji so do sedaj obravnavali več kot 50 otrok, umrl ni nihče. Prognoza je, ob ustrezni in dovolj zgodnji obravnavi, dobra. Zdravi se z močnimi protivnetnimi zdravili, intravenskimi imunoglobulini, ob težjem poteku tudi z biološkimi zdravili.
Na ta sindrom pomislimo ob otroku, ki je pred 2–6 tedni prebolel covid ali bil v tesnem stiku z njim, ki ima vročino višjo od 38 st. C več kot 24 ur – glavni kriterij, ki mora biti izpolnjen, deluje zdelano in kaže znake prizadetosti vsaj enega organskega sistema, najpogosteje (v kar 60–100 odstotkih) so to prebavila (bolečina v trebuhu, bruhanje, driska, neješčnost) in koža (oteklina in rdečina dlani in podplatov, razpokane ustnice …). Možna je prizadetost srca (bolečina v prsih), centralnega živčevja (glavobol, zmedenost), dihal (težko dihanje), bolečine v mišicah, povečane bezgavke, pordele oči … 

"Long covid" oziroma dolgotrajen covid pri otrocih
Ta sindrom po prebolelem covidu je pri otrocih manj pogost kot pri odraslih. Pojavlja pa se večinoma pri najstnikih. Otrok je utrujen, ob naporu se hitro zadiha, zanj moteča je predvsem slabša koncentracija, težave s spanjem ... Hujša posledica prebolevanja covida pa je miokarditis, vnetje srčne mišice. Zdaj imamo več kot dvakrat več hospitaliziranih otrok zaradi miokarditisa kot pred epidemijo, večinoma vzročno povezanih s covidom – v letu 2019 15 primerov, letos že 35 primerov. Ta zaplet je redek, zelo verjetno pa pogosto tudi ni prepoznan ali poteka brez kliničnih znakov. Otrok, v večini primerov najstnik, začne v poteku covid bolezni (najpogosteje 5.–7. dan) tožiti, da ga tišči za prsnico, lahko ima povišano srčno frekvenco, občutek težjega dihanja ali motnje srčnega ritma. Na srečo miokarditis v večini primerov v enem tednu izzveni. Ob kliničnih znakih in potrjeni diagnozi se vsaj za pol leta odsvetuje težja telesna aktivnost. Prav zaradi možnosti pojava miokarditisa pa se zadnje čase vsem obolelim, posebno še tistim, ki so imeli hujši potek, 10 dni od prvih znakov okužbe prav tako odsvetujejo težji napori.

Kaj pa ostale posledice epidemije pri otrocih
V tem času epidemije je bilo kar nekaj zelo poznih obravnav drugih bolezni pri otrocih, kot so hujše okužbe, sladkorna bolezen in primeri raka. Pediatri, ki se na kliniki ukvarjajo z rakavimi boleznimi pri otrocih, povejo, da je v tem času pri njih 30 odstotkov manj obravnav. Kje se skrivajo ti nezdravljeni otroci z rakom? Trudili smo se, da smo bili ves čas epidemije dostopni, da so otroci, ki so potrebovali obravnavo, lahko prišli na pregled v dispanzer, kljub večjemu številu obravnav po spletu.
V tem času je naraslo število debelih otrok, po drugi strani tudi število drugih motenj hranjenja. V naših dveh ambulantah smo ob sistematskih pregledih pri večini otrok tudi opažali višjo telesno težo – kar pri nekaterih ni bilo tako slabo. Pediatri iz vse Slovenije opisujejo tudi več psihosocialnih posledic epidemije, kot so motnje razpoloženja, panične motnje, depresija, samopoškodovanje, odvisnosti, tudi od elektronskih naprav in predvsem pri najstnikih.
Več je bilo napotitev k psihologu, pedopsihiatru. Problem pa so čakalne dobe teh institucij. Ta čas resnično ni enostaven za odraščajoče. Starši, če opazite, da ima vaš otrok težave, da se zapira v svoj svet, NE ČAKAJTE. Prva stopnica je, da si priznamo, da je z našim otrokom nekaj narobe, da si ne zatiskamo oči!

Cepljenje proti covidu-19 pri otrocih 
Učinkovitost: Z opravljenimi preiskavami o dokazali učinkovitost. Imunogenost je celo višja kot pri odraslih.
Stranski učinki: Pogosto opisujejo bolečino in oteklino na mestu vboda – podoben delež kot pri tistih, ki so v raziskavah dobili placebo, pogost je glavobol, mrzlica, povišana temperatura, bolečine v mišicah. Ti stranski učinki so bolj izraziti po 2. dozi, večinoma izzvenijo v enem do dveh dneh. Možen pa je pojav miokarditisa tudi po cepljenju z mRNK cepivom, a se ta v primerjavi s pojavnostjo ob okužbi s SARS-CoV-2 pojavlja šestkrat manj pogosto. Zaplet je zelo redek, pojavi se pri okoli 60 na milijon cepljenih otrok, najpogosteje pri fantih, mladostnikih. Težave se pojavijo 2.–4. dan po cepljenju, večinoma po 2. dozi. Tako pediatri po 2. dozi načeloma tudi odsvetujemo težje, tekmovalne napore.
Razlogi za cepljenje otrok proti covidu:
1. Neposredna zaščita otrok: cepljenje v večini primerov prepreči okužbo in simptome bolezni, prepreči hospitalizacijo, sprejem v intenzivno nego, prepreči MIS-C, dolgi covid sindrom, predvsem pri otrocih, ki že imajo neko osnovno bolezen. A tveganje za težek potek in smrt zaradi covida je pri otrocih in mladostnikih zelo majhna! 
2. Posredna zaščita otrok: preprečuje prenos okužbe v šolskem okolju, predvsem pa prenos okužbe domov, tudi ranljivim skupinam v domačem okolju. Z dobro precepljenostjo bi bilo omogočeno nemoteno šolanje in preprečevanje škode na duševnem zdravju. Razlogi proti cepljenju otrok proti covidu: Vsako cepljenje ima svoje potencialno tveganje in nezaželen učinek, kar je opisano že zgoraj. 

Cepivo proti covidu-19 za otroke 
Študije pri otrocih, starih od 5 do 12 let, so pokazale, da je imunski odziv na nižjo, 10-mikrogramsko dozo dovolj imunogen (doza za starejše je 30 mikrogramov). Predvsem pa ima zaradi tega tudi manj stranskih učinkov. Torej? S cepljenjem proti covidu se trenutno zaščiti pred hujšo okužbo, kar je posebno pomembno pri starejših in tistih, ki imajo rizične dejavnike za hujši potek (mimogrede se ob tem spomnim gospoda, starega okoli 60 let, v dežurni ambulanti, ki mi je rekel, da se ne cepi, ker ima srčno bolezen, prav zaradi tega in zaradi starosti bi se moral!).
Ker je cepivo varno in imunogeno, torej za zdaj zaščitimo vse otroke, ki so bolj nagnjeni k hujšemu poteku, otroke s kronično boleznijo, predvsem tiste s prirojenimi srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, epilepsijo, okrnjeno imunostjo, tudi s prekomerno telesno težo.
Cepimo otroke, ki imajo doma tiste, ki so bolj ranljivi. Verjemite, vse bi bilo mnogo lažje, če bi bili delež tistih odraslih, ki so polno cepljeni, višji. Otroci bi bili s tem posredno zaščiteni.

Zakaj v Sloveniji ne verjamemo znanosti 
Virus je tu, se spreminja, posebno v okoljih z nizko precepljenostjo. Lahko kdo zagotovi, da se ne bo tako spremenil, da bo bolj smrtonosen tudi za otroke? V svetovni zdravstveni organizaciji se kaže težnja, da bi cepiva, s katerim bi cepili otroke, raje usmerili v področja sveta, kjer je zelo slaba dostopnost do cepiv, slaba precepljenost in tako tudi večja verjetnost za nastanek novih sevov. Lahko pa se bo vendarle izkazalo, da bo treba precepiti tudi večino otrok, zaradi t. i. skupnostne imunosti. Otroci in mladostniki bi zagotovo najbolj pridobili na socialnem področju, na druženju brez omejitev in mask. Druženju v živo in manj po spletu.
Bo mogoče v prihodnosti tudi na podlagi nivoja protiteles v krvi dejansko lahko vedeti, v kakšni meri smo zaščiteni? Za zdaj raziskovalci še ne morejo opredeliti meje, ob kateri bi lahko z gotovostjo trdili, da je oseba zaščitena pred hujšim potekom. Morda bodo lahko nekoč tudi iz vzorca krvi ugotovili vse tiste, pri katerih se predvideva hujši potek, MIS-C? Za zdaj pa plujemo med Scilo in Karibdo …

In kako do cepljenja za otroke
Zaradi nekoliko neugodnega pakiranja cepiva za otroka se za zdaj svetuje cepljenje otrok v cepilnih centrih. Možno je namreč naročiti le 100 odmerkov naenkrat z rokom trajanja en mesec, cepiva so pakirana po 10 doz v eni viali – ko se ta pripravi, je treba porabiti vseh 10 doz v nekaj urah. Ker bodo ob cepljenjih prisotni tudi pediatri, pa za zdaj prosimo vse tiste, ki bi svoje otroke, stare od 5 do 12 let, cepili, da pokličete v eno od naših dveh ambulant v času njihovega delovanja. Ob določenem številu otrok se bomo dogovorili s cepilnim centrom v Škofji Loki, kdaj in kje bomo te otroke cepili.

Ida Rus, pediatrinja