Med prvimi tudi šola v Poljanah

Šole naj bi ustanovili v mestih in podeželskih krajih s sedežem župnije. Takrat je bila župnija v Poljanski dolini samo v Poljanah, zato so kmalu po izdaji tega odloka tam osnovali šolo. To je bilo mogoče tudi zato, ker je bil takrat glavar loškega gospostva grof Janez Nepomuk Edling, ki se je zelo zavzemal za dvig šolstva. Kot je zapisal Pavle Blaznik v obširni knjigi Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803), je bil referent šolske komisije v Ljubljani in šolski komisar v Notranji Avstriji. Organiziral je pouk na Loškem. Leta 1778 se izven Škofje Loke omenjajo šole, imenovane trivialke, v Poljanah, Selcih in Žireh, torej v krajih, kjer so bili sedeži starih župnij. 

Že naslednje leto je Edling v Poljanah najel zasebno hišo za namen pouka, ker še ni bilo šolske stavbe. Iz leta 1785 se je ohranil podatek, da je bilo v poljanski župniji samo 50 otrok v oddaljenosti pol ure hoda od njenega sedeža, za pouk pa naj bi zadostoval en učitelj. Precejšnje težave so v prvih letih organiziranega šolstva imeli z učiteljskimi dohodki, saj naj bi te črpali na račun dohodkov cerkvenih uslužbencev – cerkovnikov. Ko je oblast ukazala takratnemu poljanskemu župniku, da učitelju odstopi cerkovnikovo stanovanje in plačo, se je ta temu uprl in ljudi pozival, naj otrok ne pošiljajo v šolo. Omenjene težave, ki jih je povzročila državna oblast, ki je hotela Cerkvi naprtiti stroške za šolski kader, so reševali tako, da so učitelji poleg osnovne službe opravljali še poklic cerkovnikov in organistov, kar jim je nemalokrat vzelo več časa kot poučevanje. Verouk so običajno učili kaplani. Šolstvo se je v avstrijskih deželah bolj organizirano razvilo šele z reformami po sredini 19. stoletja, skoraj sto let po terezijanski uredbi. V tem obdobju so nastale šole še po drugih krajih na ozemlju današnje občine Gorenja vas - Poljane, najprej v Gorenji vasi, zatem pa še podružnice po bolj oddaljenih krajih. V Poljanah je šola gostovala po različnih stavbah, pravo šolsko poslopje so Poljane dobile šele leta 1908.

Jure Ferlan