Mesec v znamenju drobnjakovih štrukljev

Smernice za nadgradnjo kulinarične ponudbe v Poljanski dolini so v občini Gorenja vas - Poljane v sodelovanju z uglednimi strokovnjaki s tega področja zarisali že pred dvema letoma v okviru Zelenega dneva Poljanske doline. Že takrat so kot kot najbolj značilno jed izpostavili drobnjakove štruklje »na žup«, saj naj bi, kot so poudarili, poosebljali tisto, po čemer so znani Poljanci: toplino, domačnost in tradicijo. Zato jih želijo razviti v vodilni (turistični) produkt, po katerem bo v prihodnosti prepoznavna Poljanska dolina. Začeli pa so aktivnosti za njihov vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine oziroma na seznam jedi z geografskim poreklom. 

Z namenom, da bi prispevali k večji prepoznavnosti te jedi, so pripravili vrsto dogodkov. Drobnjakove štruklje »na žup« vsako soboto in nedeljo vse do 11. februarja strežejo v Kavarni Visoko, v dvorcu pa je potekala tudi delavnica izdelave drobnjakovih štrukljev s Petro Potočnik s kmetije pr' Šupc. Pri njihovi pripravi prisega na lokalne sestavine. Veseli jo zanimanje za delavnice, na katerih udeležence z veseljem nauči umetnosti izdelave drobnjakovih štrukljev. »Je pa tudi res, da so drobnjakovi štruklji 'na žup' v Poljanski dolini zelo živa stvar in jih gospodinje znajo pripraviti. Želim pa si, da bi se delavnic udeleževali mlajši, da bi jim lahko drobnjakove štruklje še bolj približali,« razmišlja Petra Potočnik.

Za uvod v mesec drobnjakovih štrukljev so sredi januarja pripravili okroglo mizo z naslovom Drobnjakovi štruklji na žup, pristen okus Poljanske doline, na kateri so o drobnjakovih štrukljih spregovorili strokovnjaki s področja etnologije, kulinarike, gostinstva in turizma. 

Etnolog Janez Bogataj je spomnil, da na Slovenskem štruklje prvič v pisni obliki omenjajo v sredini 16. stoletja. »Takrat to ni bila vsakodnevna hrana kmečkega prebivalstva, ampak privilegiranih družbenih skupin. Vesel sem, da ste se odločili v Poljanski dolini štruklje postaviti na ustrezno mesto, to je v vrh vaše kulinarične piramide.« Priznal je, da ga je presenetilo, ko je izvedel, da štruklje v Poljanski dolini pripravljajo z drobnjakom. »Pri naši hiši se je v glavnem pripravljalo dvoje vrst štrukljev: skutne, tudi s pehtranom, in jabolčne.« Za drobnjakove štruklje je prvič slišal v času študija. »Drugič pa, ko mi je o tem pripovedoval sosed Franc Jezeršek.« Všeč mu je, da govorijo o štrukljih, ne štrukeljcih. »V gostinstvu se je namreč epidemično razpaslo pomanjševanje.« Obenem pa se mu zdi prav, da vztrajajo pri poimenovanju drobnjakovi štruklji »na žup«, po poljansko, in ne v juhi. »Moramo graditi na lokalnem poimenovanju,« je poudaril.

Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek je prav tako poudaril, da so bili štruklji posebna jed, ki so jo postregli ob posebnih priložnostih – ob žetvi, mlačvi in podobno. »To je bila zato na nek način obredna jed in prav je, da jo kot tako obravnavamo.« Prepričan je, da drobnjakovi štruklji niso samo odlična domača jed, ampak tudi del vrhunske kulinarike. »Mislim, da so drobnjakovi štruklji že sami po sebi vrhunski. Jih je pa treba smiselno vključiti v posamezne hode pri svečanih menijih, da se bodo prijeli in jih bodo ljudje z veseljem naročali.« 

Vsi, ki bi se želeli tudi sami preizkusiti v pripravi drobnjakovih štrukljev »na žup«, to lahko storijo po receptu Petre Potočnik, ki bo zadostoval za štiri osebe:
Za vlečeno testo potrebujete: 300 g moke, 1 jajce, 150 ml vode, žlico olja in žličko soli, za nadev pa raztopljeno maslo, jajce in narezan drobnjak. Iz sestavin zamesimo vlečeno testo, ga položimo v posodo, pokrijemo in pustimo počivati na hladnem vsaj dve uri, še bolje pa kar čez noč. Testo razvaljamo, namažemo z maslom in jajcem, posujemo z narezanim drobnjakom in zvijemo v želen štrukelj. V loncu zavremo vodo, solimo, dodamo žlico masla, malo drobnjaka in štruklje, ki naj vrejo toliko časa, da priplavajo na vrh, potem pa jih le še postrežemo.

Z njim se je strinjal tudi Janez Filipič iz Gostilne Lipan, kjer imajo drobnjakove štruklje tudi sicer na meniju. Meni, da je to dobra priložnost tudi za promocijo kraja v kulinariki. »Pri tem je predvsem pomembno strežno osebje, ki štruklje gostu predstavi na način, da jih bo ta z veseljem pokusil.« Zlasti tuji gostje, je še dodal, najpogosteje povprašujejo po lokalnih jedeh oziroma tipičnih jedeh za neko okolje.

Župan Milan Čadež je ob tem poudaril, da so o kulinaričnih posebnostih Poljanske doline razmišljali že nekaj časa in tako so prišli do ugotovitve, da je drobnjak tista surovina, na kateri bi lahko naredili prepoznavno kulinarično zgodbo za občino oziroma dolino. »Tradicija je osnova, so korenine, čas pa je, da to na primeren način spet pride v domove.« Želi si, da bi promocijo začeli tudi v šolah. »Otroci so tisti, ki lahko zgodbo o drobnjakovih štrukljih prenesejo iz šole na domove in tudi v prihodnost.« 

Mateja Rant