Minicvirkovce, nov pekovski produkt

20.5.2021

Podružnična šola Sovodenj je letos enaindvajsetič sodelovala na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, na temo Moj kraj moj chef in pod delovnim naslovom Na Sovodnju že diši po ocvirkovci.

Petintrideseti državni festival sta razpisala Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z regijskimi turističnimi zvezami in pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Učenci in mentorice se še nikoli niso srečali s toliko ovirami, novimi prilagoditvami in izzivi kot letos. V Poljanski dolini so bili edini sodelujoči, v slovenskem seštevku pa eni od triinšestdesetih šol, sicer jih sodeluje čez sto. Običajne turistične tržnice in druženje po trgovskih centrih slovenskih regij niso bili izvedljivi zaradi zdravstvenih omejitev. Z ocenjevalno komisijo in drugimi šolami so se povezali, videli in poslušali po spletu.

Potica z ocvirki
Jédi, ki se v teh krajih pogosto znajde na jedilniku, še največkrat ob kuhanem kislem ali sladkem zelju ali repi, rečejo ocvirkovca pa tudi špehovka. Bolj redko se da kupiti. Le na prireditvah Praznik koscev oziroma Janez že kleplje v Novi Oselici ni nikoli manjkala. 
Učenci so opazovali mame in stare mame pri mešenju in peki, pomagali in fotografirali. Ugotovili so, da ima čisto vsaka gospodinja kakšno svojo skrivnost za dobro ocvirkovco. Pa naj bo ta z ocvirki, slanino, klobaso ali od vsakega po malo. Za dobro ocvirkovco je treba imeti dobro moko, pa še boljše ocvirke. Včasih so jih hranili v posebni posodi, déži, ki so jo učenci na predstavitvi tudi pokazali. Danes jih hranijo ali kupijo kar v steklenih ali plastičnih kozarcih. Kmečke gospodinje ocvirkovco najraje spečejo v okroglem glinenem ali pa v ravnem pekaču. Pečena je videti kot kolač ali potica. Zbrano gradivo je dalo pisno raziskovalno nalogo na petindvajsetih straneh. Še pravi čas so se učenci spet vrnili v šolo, da so prav zares tudi tam zamesili in spekli velike ocvirkovce in tiste manjše ter pripravili živo predstavitev.

Kaj pa, če bi želeli manjši kos, eno manjšo celoto?
To so se vprašali učenci in našli rešitev za današnji čas. Predlagajo peko minicvirkovc. Sestavine ostanejo enake kot za veliko ocvirkovco, po želji gospodinje ali peka, le od razvaljanega testa dalje je nekaj sprememb. Učenci so po Zoomu praktično prikazali in razložili idejo za nov pekovski produkt. Zamesili so testo, ga razvaljali, nadevali, zvili, razrezali na manjše kose in jih položili v model za mafine.
Nov pekovski produkt ima vse možnosti, da pristane v gastronomski turistični ponudbi krajev v naši občini ali še kje drugje. Veliki kosi ocvirkovce so za odrasle, minicvirkovce pa za otroke in tiste, ki bi najprej želeli samo pokusiti to slano potico. 
Za peko minicvirkovc učenci zdaj navdušujejo gospodinje z dopolnilno dejavnostjo na kmetijah, ki že pečejo kruh in potice. Zbrali in v knjižico oblikovali pa so tudi recepte za ocvirkovce, špehovke, acvirkajce, vacvirkavce …, kot jim v narečju rečejo na sovodenjskem koncu. Tako so poskrbeli, da jed ne bo šla v pozabo, ali kot so na koncu predstavitve poudarili kar v narečju: "Je pa le fajn, de ima tud hrana od učas še zm ram pomimbn mist. Zdej pečeja tud take mejhne minicvirkovce, ke sa bel za otroke, pa turiste. Bel za prbulšk k t za naist." 
Za izvedbo celotnega projekta so dobili zlato priznanje.

Milka Burnik