Nad rdeče polže tudi z zelišči

V naših krajih poznamo dve vrsti: španskega in portugalskega lazarja. Španski lazar (latinsko Arion vulgaris) je umeščen med sto najagresivnejših invazivnih vrst na evropskem seznamu tujerodnih in invazivnih vrst DAISIE (Delivering Alien Invasice Species Inventories for Europe). Že ime pove, da ti polži vrste lazar izvirajo z Iberskega polotoka. Ko odrastejo, dosežejo dolžino med 8 in 12 centimetrov. So vsejedi in se prehranjujejo s širokim izborom zelenih rastlin, z razpadajočimi organskimi snovmi, pa tudi z mesom živalskih trupel. Kjer se pojavijo v večjem številu, postanejo resen škodljivec. V Sloveniji je bil prvič opažen na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja. Kot zanimivost velja omeniti, da je v Sloveniji edini naravni sovražnik španskega lazarja polž črvasti golač, ki se hrani z jajčeci drugih polžev, vendar je v Sloveniji razširjen le v Prekmurju. Drugi polž, ki tudi izvira z Iberskega polotoka in je precej podoben španskemu, je portugalski lazar (latinsko Arion lusitanicus). Ta vrsta lazarjev je rdeče do rdečerjave barve in doseže dolžino od 15 do 20 centimetrov. Rezultat raziskave na II. gimnaziji Maribor pred šestimi leti je pokazal, da imajo portugalski lazarji od zelenjave najraje endivijo, ohrovt, blitvo in solato kristalko, najmanj pa so pojedli hrena. Kot najuspešnejše naravno sredstvo za odganjanje polžev se je izkazal česen. Rastline, ki poleg česna odganjajo polže, so še: žajbelj, timijan, rožmarin, origano, majaron, kraški šetraj, navadni ožepek, sivka, poprova meta, luštrek, kumina, abrašica, pelin, geranije, boraga, gabez, facelija in lučnik.

Jure Ferlan