Nagrajeni sadjevec Cvetka Dolenca

Prireditev je gostila Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom pri Stični. Festivala so se udeležili tudi Gorenjci, med njimi Cvetko Dolenc iz Delnic. Cvetko Dolenc je član Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije, bil pa je tudi v organizacijskem odboru festivala. Tudi sam deli filozofijo festivala, katerega namen je bil predvsem v tem, da skušajo tako stroka kot navdušeni posamezniki strast do raziskovanja destilatov, ki je dolgo temeljila na množičnem ljubiteljskem pristopu, dvigniti na dovolj strokovno raven, s katero bi izboljšali kakovost žganj. Aprilski festival je bil priložnost za vse, ki jih mikajo znanja o izdelavi destilatov, saj je od osnov do tehnoloških napredkov, ki dajejo specialna žganja in cenjene likerje, velik razpon. Na njem so sodelovali vsi, ki so želeli predstaviti svoje domače žgane pijače ter opremo za žganjekuho, predavala pa je tudi poznavalka svetovnih žganj Majda Debevc. V tekmovalnem delu festivala so se posamezniki potegovali za nagrade v kategorijah slivovka, destilat marelice, viljamovka, destilat kutine, destilat grozdja, drugi destilati, gin, vinjak, tropinovec in likerji. Strokovna komisija ni imela lahkega dela. Ocenjevala je skoraj dvesto vzorcev žganih pijač, ki so bili iz kar devetih držav – iz Slovenije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Romunije, Severne Makedonije. Poleg številnih zlatih, srebrnih in bronastih priznanj je festival dal na koncu še prvaka festivala. Slednji se je našel med džini. Obiskovalci festivala pa so lahko okušali tudi žganja z najpogostejšimi karakterističnimi napakami.

Med tistimi, ki so se odločili, da dajo na ocenjevanje svoje žgane pijače, smo zasledili tudi nekaj Gorenjcev, ravno tako prejemnikov priznanj. Med drugimi destilati pa je zlato priznanje dobil tudi sadjevec letnik 2020 Cvetka Dolenca. Po številu točk se je v omenjeni kategoriji sicer uvrstil na četrto mesto, vendar pa je imel med žganimi pijačami, narejenimi samo s hruškami in jabolki, njegov sadjevec največje število točk. »A na ocenjevanje niso prijavili toliko sadjevcev, da bi imeli svojo kategorijo,« je pojasnil Dolenc.

Ko si ogledujemo »žgajnarco« ob hiši Cvetka Dolenca, ki bo po vseh teh letih počasi dobila osveženo podobo, izvemo, da je ljubezen do žganjekuhe prevzel po tastu. Še vedno sicer na vse skupaj gleda kot na hobi, a vedno ga je bolj zanimala kakovost končnega izdelka kot količina. Bolj resno in intenzivno se je v žganjekuho poglobil pred kakimi petimi, šestimi leti. »Prebiraš literaturo, kuhaš, spet prebiraš literaturo … pa kuhaš …« Smeje je dodal še, da je soproga prvi kritik njegovega končnega izdelka. 

Poleg sadjevca Cvetko Dolenc proizvaja še hruškovo žganje in žganje iz t. i. margolan oziroma cimber, ki je pravzaprav specifičen za ta del Gorenjske. Glede na to, da je član Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije, ki je sicer svoje zametke najprej imelo v skupini na Facebooku, bo morda naslednje leto Gorenjska tista, ki bo gostila festival, katerega smisel vidijo organizatorji predvsem v promoviranju kvalitetnega žganja, kot smo že zapisali. Je pa to tudi ene vrste način, da spodbudijo preostale kmete, ki kuhajo žganje doma, da bodo poskusili svoj produkt proizvajati in prodajati po primerni ceni. »Namreč dejstvo je, da Slovenija premore veliko kvalitetnega žganja. Cilj delovanja društva pa je, da drugi vidijo, da vemo, o čem govorimo, in da imamo znanja, ki se na koncu odražajo v kakovostnem produktu,« je še povedal.

Alenka Brun