Najlaži, vi mate cele počitnce frej
20.10.2022
Konec tedna. Prijatelj praznuje rojstni dan. Veselo vzdušje ob glasni glasbi in »small talk« z navzočimi. Ja, tudi učitelji »žuramo«. Znanec: »O, Petra, kako si kaj? A si že končala s šolo?« Nasmehnem se, vedoč, kam bo zavil ta pogovor. »Nikoli ne bom nehala hoditi v šolo,« odvrnem, »jaz sem učiteljica.« Sogovornik pripomni: »Samo, a nisi ti učiteljica teh … tamalih. Kot da rabiš magisterij, da jih učiš, koliko je 5 + 5.« Ne počutim se prava oseba za odgovarjanje na tovrstna vprašanja, zato se nekako izmuznem in skušam nadaljevati pogovor v drugo smer, nakar pa od tretje osebe slišim: »Najlaži je bit' pa učitelj, vi 'mate cele počitn'ce frej.« In – ja, biti učitelj je resnično zabavno.
Na tem mestu se vedno spomnim pesmi, ki jo je napisala učiteljica Nina Jelen. Ta pravi, da je učitelj »… včasih čistilec, včasih zdravnik, včasih je klovn, včasih sodnik. Je pedagog, psiholog, biolog, učitelj je sem pa tja vse vrste log. Je matematik, zgodovinar, geograf, slovenist … fino je, če je učitelj optimist. Učitelj je pravljičar, pevec, baletnik, športnik, igralec, skratka umetnik«. Živa resnica! Res carsko se je v ponedeljek zjutraj peljati po avtocesti, srečevati zamorjene obraze, poslušati hupanje in hkrati vedeti, da boš čez eno uro na avtobusu na poti na gledališko predstavo pel Čuk sedi na veji, potem pa te čaka še sladoled s kopico vesele druščine (beri sodelavkami in učenci). Kakšna sreča je, ko imam rojstni dan in me zjutraj na mizi čaka nešteto risbic in ob prihodu na delovno mesto (beri učilnico) mi pojejo Vse najboljše. Kako vesela sem, da se lahko nasmejim spontanim izjavam učencev, o katerih razlagam domačim še pri nedeljskem kosilu. Kako ne bi bila hvaležna za vse sodelavke in sodelavce, s katerimi pijemo kavo v naši (pre)majhni javorski zbornici. In kako ne bi bila že navsezgodaj nasmejana, če pa te, še preden se 'štempljaš', prešerno pozdravi najboljši kuhar daleč naokrog.
Na fakulteti nam je na enem izmed predavanj profesorica dala nalogo, da naj si izračunamo približno število učencev, ki jih bomo poučevali v svoji karieri. Dejanski izračun je pomenil število učencev, ki jih lahko jaz kot učiteljica navdušim ali pa po drugi strani odvrnem od šole. Zdi se mi, da smo se takrat vsi zamislili in pri sebi sklenili, da se bomo trudili učencem šolo in pridobivanje znanja predstaviti v najboljši možni luči. In verjamem, da se vsak od nas, ki smo se kadarkoli odločili za ta poklic, še danes trudi točno za to. Vznemirljivo je pomisliti, da poučujemo bodoče zdravnike, učitelje, policiste, voznike, podjetnike in glasbenike. In priznam, čez 20 let bom zelo vesela, če se bomo prepoznali in pokramljali ter obujali spomine na našo takrat že staro javorsko šolo in dogodivščine, ki smo jih skupaj doživeli.
In tudi zate, ki si se prebil/-a skozi moj zapis, sledi vprašanje, ki sem ga zastavila mojemu sogovorniku iz sobotnega "žura": »A res misliš, da so počitnice najboljši del mojega poklica?«
Petra Šuštaršič