Najlepši je pogled skozi okno domače hiše

Milka se je kot prva od devetih otrok rodila pri Tomašku v Podplečah, v takratni Kraljevini Italiji. V šolo je šest let hodila v Planino in se naučila govoriti tudi italijansko. Pomagala je pri delu doma na kmetiji, kjer so sejali žita in lan ter redili ovce. Naučila se je presti volno in niti spremeniti v pletenine vseh vrst. Tudi lan so predelali doma vse do prediva. Puljenje, odstranjevanje semen, polaganje po tleh in obračanje, sušenje, trenje, predenje, pranje in izpiranje je bilo naporno in dolgotrajno delo. Le platno jim je iz prediva stkal tkalec v Novakih. Tako so imeli doma lanene rjuhe in tudi marsikatero oblačilo. Milka je v življenju veliko pletla, doma iz domače volne, pozneje si je kupila še pletilni stroj. Za to delo se je posebej učila pri pletilji v Ljubljani. Pletenje je bila res njena velika ljubezen, saj je zadnje nogavice spletla še pri svojih 98 letih.

Spomini na vojne čase ostajajo grenki, saj je bilo treba le nekaj napačnih besed in že je pristala v delovnem taborišču v Italiji. Kasneje je postala partizanska aktivistka. Po vojni se je poročila na Hotavlje k Šinkovcovemu Jožetu. Z možem sta postavila novo hišo, ime pa je ostalo po rodni domačiji. Rodili so se jima štirje otroci. Za nekaj let je šla v službo v Termiko v Bodovlje. Zavestno se je odločila ostati doma kot gospodinja, saj za njeno zdravje delovni pogoji v tovarni niso bili primerni, pa še otroci so jo zelo potrebovali. Obdarjena z ročnimi spretnostmi se je naučila tudi šivati. Znanje ji je prišlo prav, da je lahko svojim otrokom šivala srajčke in hlače. Odkar je hčerka upokojena, živi z Milko, da ima družbo in sogovornico, saj je že 35 let vdova. Trdo življenje in domača hrana sta jo spremljala skozi desetletja. Če je pri volji, poje vse, kar ji postreže hči Cilka. Milka je rada brala, reševala križanke, hodila v toplice, skrbela za rože. Zdaj, kadar ni v postelji, včasih posedi na klopi ob topli peči in gleda skozi okno. Pravi, da ven ne mara zaradi vetra. Ob praznovanju je bila vesela obiskov, okno in mizo ji še vedno krasijo lepe lončnice in šopki. Na vhodni poti pa so ji postavili visok mlaj s sliko vrtnic in častitljivo letnico.

Aktivna je bila v družabnem življenju društva
Ob njenem jubileju so jo obiskali tudi člani Društva upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas, katerega članica je že več kot trideset let. V vsem tem času je aktivno sodelovala v družabnem življenju društva. Obisk Ljudmile so pripravili kot posebno presenečenje ob njenem visokem jubileju. Članice pevsko-igralske skupine Klas so ji ob spremljavi harmonikarja zapele nekaj pesmi in k petju pritegnile tudi slavljenko, ki je ob tem obujala spomine na čas, ko se je še družila z njimi. Dobro razpoloženi slavljenki so zaželeli obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter ji tudi podarili priložnostno društveno darilo in darilo članic Klasa. Vladimir Koračin, predsednik Društva upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas, je slavljenki v imenu Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske izročil tudi posebno plaketo za stoletnico. Ljudmila je bila ganjena in hvaležna za izkazano pozornost. Praznovanje njenega visokega jubileja je bilo tudi za društvo pomemben dogodek, saj čeda takega društvo še ni doživelo. Ponosni so na Ljudmilo Šinkovec in se ji še enkrat zahvaljujejo za vse lepe trenutke, ki so jih preživeli z njo.

Milka Burnik, Vladimir Koračin