Narečje: od preprostosti do mojstrstva

Nekoliko nenavadno je danes govoriti o pomenu (poljanskega) narečja, ko v močno globaliziranem svetu lahko srečaš Poljance na vseh celinah in ko Poljane obiskujejo gostje od vsepovsod ter ko angleški jezik postaja prevladujoč oz. univerzalni jezik komunikacije. In tudi ni dolgo od tega, ko je bil v družbenem kontekstu narečni jezik obravnavan kot zaostal, nazadnjaški, manjvreden in celo sramoten. Tako so se stavki v narečju pojavljali le tam, kjer so govorca, lik, vlogo želeli osmešiti oz. se iz nje ponorčevati. Tudi nekateri jezikoslovci so opredeljevali narečja le kot »socialno zemljepisno zvrst« jezika in prezrli dejstvo, da so nekatera narečja osnova knjižnega jezika. Ob tem je pomembno poudariti, da je slovenski književni jezik imel velik vpliv pri ohranitvi slovenske samobitnosti in je zaradi tega razumljivo, da mu nekateri pripisujejo tako velik pomen.

Kljub standardizaciji pri uporabi jezika, ki se izvaja predvsem v šolskem prostoru, so narečja ostala živa, ne le na obrobju slovenskega etničnega prostora, ampak tudi na območju rovtarske narečne skupine in potemtakem tudi tam, kjer je doma poljansko narečje. Tako v Poljanski dolini zdaj pogosteje slišimo narečno besedo, bodisi v medsebojni komunikaciji bodisi kot deklamirano ali zapeto pesem ali kot nagovor nosilcev javnih funkcij. Prav tako nastaja vse več zapisanih narečnih besedil v obliki novinarskih zapisov ali literarnih besedil manjše in večje zahtevnosti. Ne nazadnje o narečju pišejo strokovnjaki in ljubiteljski raziskovalci, ki jih v Poljanski dolini ne manjka.

Jezikoslovci povezujejo živost narečja s procesom regionalizacije, kar pomeni predvsem poudarjanje lokalnih posebnosti v odnosu do tistega, kar se doživlja kot centralno, predpisano in standardizirano. Drugi dejavnik s podobnim vplivom je vse večji individualizem posameznikov, ki na nek način hočejo izstopati iz glavnega toka, in je uporaba domačega narečja lahko eden izmed načinov za doseganje tega cilja. Umetniški ustvarjalci pa omenjajo predvsem večjo izrazno moč materinščine (narečnega jezika) v primerjavi z zbornim jezikom.

Ne glede na to, kaj so ključni razlogi, da je v Poljanski dolini narečje še zelo živo, se nam je zdelo pomembno, da ozavestimo pomen poljanskega narečja, ne le med našimi sokrajani, ampak tudi širše, in tematiko narečja predstavimo z več vidikov. Lani smo začeli s predstavitvijo poljanskih pesmi Milana Debeljaka. Letos v Kulturnem društvu dr. Ivan Tavčar Poljane načrtujemo več dogodkov, na katerih bodo o narečju in njegovi uporabi spregovorili zanimivi gostje. Dogodki bodo potekali v poročni dvorani na Visokem ob četrtkih ob 18.30. Začeli bomo 27. marca s predavanjem Andreja Šubica o uporabi narečja v poljanskem gledališču. Večino odigranih predstav že od leta 1951 so ljubiteljski igralci odigrali v domačem narečju; v zadnjih nekaj letih so nastale tudi domače dramatizacije in izvorno avtorsko delo v poljanskem narečju. Uprizoritve pozornosti niso pritegnile le v domačem kraju, ampak tudi širše po Sloveniji. Prvi četrtek v aprilu se bo nekdanji profesor na Filozofski fakulteti dr. Miran Hladnik pogovarjal z akademkinjo ddr. Marijo Stanonik o slovenski narečni književnosti. Slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in redna profesorica za slovensko književnost se je z narečji ukvarjala najprej v kontekstu slovenske folkloristike, ki se umešča med jezikoslovje in literarno vedo. Kasneje je področje raziskovanja razširila tudi na narečno književnost. Teden pozneje, 10. aprila, bo potekal pogovor z uporabniki poljanskega narečja v javnem življenju. Poleg našega župana Milana Čadeža bodo sodelovali še Marija Knafelj, avtorica knjige in drugih besedil v poljanskem narečju, David Mohorič, član glasbene skupine Štedientje in avtor besedil v poljanskem narečju, ter Jakob Jezeršek, predsednik KŠPD in odgovorni urednik Polanskega cajt'nga. Z gosti se bo pogovarjal Goran Šušnjar. Ciklus dogodkov bomo zaključili 24. aprila z literarnim večerom, na katerem bosta nekdanja profesorica na Filozofski fakulteti dr. Irena Novak Popov in pesnik Janez Ramoveš spregovorila o njegovih pesmih. Nekatere bo pesnik tudi sam interpretiral, v glasbeni obliki pa bomo nekatere pesmi slišali v izvedbi pevke Uršule Ramoveš.

S to pobudo in izvedbo dogodkov se želimo zahvaliti vsem tistim, ki si prizadevajo za obstoj in vitalnost poljanskega narečja, in počastiti vse ustvarjalce, ki dokazujejo, da se umetniške stvaritve v narečju lahko umeščajo ob bok tistim, ki so nastale v knjižnem jeziku, oziroma da njihova pristnost lahko presega domete izdelkov standardizirane govorice.

Goran Šušnjar