Naši predniki so plačevali s srebrom

Ta je bila ustanovljena leta 1867 po ustavni reformi avstrijskega cesarstva in je obstajala do razpada ob koncu prve svetovne vojne leta 1918. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: Avstrija, uradno imenovana Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru, in Ogrska – Dežele krone sv. Štefana. Po mejni reki Leithi se je prva imenovala Cislajtanija, druga pa Translajtanija. Vsaka je imela svojo prestolnico in parlament, Avstrija na Dunaju, Ogrska v Budimpešti.

Imeli so skupno ministrstvo za finance in denar. Leta 1892 so dotedanjo valuto goldinar nadomestili s krono, ki je ostala v veljavi vse do razpada države. Tudi pri oblikovanju denarja pa se je poznala ločitev države na dva dela, o čemer nam govori primerek kovanca za 5 kron iz leta 1900. Kovanec premera 36 mm in debeline 2 mm je izdelan iz srebra. Na sprednji strani ima v plitvem reliefu portret cesarja Franca Jožefa v starejših letih. Okoli glave ima nadet lovorjev venec, ki spominja na rimske cesarje. Portret ob robu kovanca obkroža napis v latinščini z navedbo najpomembnejših nazivov vladarja, ki se v prevodu glasi: Franc Jožef I. po milosti Božji imperator Avstrije, kralj Češke, Galicije, Ilirije itd. in apostolski kralj Madžarske. Na zadnji strani je v plitvem reliefu upodobljen dvoglavi avstrijski orel, nad katerim je avstrijska cesarska krona in latinski napis qvinqve coronae, kar pomeni pet kron. Orla obkroža venec iz lovorjevih listov s plodovi in pet medaljonov s podobo iste krone. V rob kovanca je vgraviran napis VIRIBVS VNITIS, v prevodu »s skupnimi močmi«, kar je bilo geslo Franca Jožefa. Medtem ko je bila prva stran s cesarjem na kovancih za krone skupna obema deloma države, je avstrijski del uporabljal opisano, madžarski del države pa je imel kovance z upodobitvijo krone sv. Štefana, ki je madžarski nacionalni simbol.

Jure Ferlan