Nova knjiga Dušana Škrlepa

Na prvih 78 straneh vsebuje enajst poglavij, v katerih je razlaga rabe starega pisnega jezika v sorodnosti s slovenščino, ki je v rovtarskem narečju živa od antike. Temelj za proučevanje so napisi v poševni pisavi na antičnih predmetih, ki jih je bilo največ najdenih po današnji Italiji, ob pravilnem črkovanju in vzvratnem branju od desne proti levi pa so razumljivi v slovenskem jeziku. V knjigi so predstavljeni številni predmeti, na katere avtor naslanja svoja odkritja v 45 let trajajočem raziskovanju – vse od prvega srečanja z napisom v poševni pisavi na sejmu kamnarstva v Veroni leta 1980, ki ga je obiskal kot kooperant podjetja Marmor Hotavlje. Kot je zapisal, je slovar knjiga, ki ohranja čas njegovega nastanka vsaj tako verno kot zgodbe, zato je podroben slovar vreden več kot zgodovinska knjiga, obremenjena s subjektivnimi izmisleki njenih piscev. Ob svojih spoznanjih je prišel do zaključka, da teorija o priselitvi Slovencev izza Karpatov ne drži, temveč smo potomci staroselcev. Pragmatiko jezika opredeli kot študij o jezikovni rabi in vedo o jezikovnih prvinah v razmerju do uporabnikov jezika. V knjigi sta med drugim izvirni razlagi izvora cvetnonedeljskih butaric in hišnih znamenj. Dušan je med raziskovanjem obiskal številne arheološke muzeje po Italiji, se seznanjal s strokovno literaturo in vzpostavil stike z najvišjimi jezikoslovnimi avtoritetami na ZRC SAZU v Ljubljani, ki jim je hvaležen za nasvete in kritike. Za vztrajno podporo se zahvaljuje tudi ženi Milici Rozinger.

Jure Ferlan