Občinski pohodni krog, dolg skoraj devetdeset kilometrov, prehodili v enem zamahu
21.5.2026
Kaj se zgodi, ko se združijo poljanska trma, vztrajnost in prepričanost, da se vse zmore, če se hoče ... Lahko se zgodi marsikaj, med drugim pa se je konec aprila zdaj že tradicionalna odprava po pohodnem krogu občine Gorenja vas - Poljane.
Odprava, ki jo več ali manj pohodniških zanesenjakov že od leta 2016 opravi okrog prvega maja, je torej postala že tradicionalna. »Pohodni krog občine Gorenja vas - Poljane poteka približno po mejah naše občine in išče najlepše, najatraktivnejše točke in točke z najlepšim razgledom, kjer se pohodnik lahko ustavi, razgleda, spočije in okrepča. Dolg je 89 kilometrov in ima več kot 5000 metrov vzponov in spustov. Gre za krožno pot, ki je razdeljena v več etap,« je zapisano na spletni strani Zavoda Poljanska dolina. Nič posebnega, kaj pa je to takšnega, bi si kdo mislil, veliko jih prehodi ta krog v več etapah. A ravno v tem grmu tiči zajec odprave treh, ki so odšli na to krožno pot minuli petek ob 16. uri izpred gostilne Na Vidmu v Poljanah. Poti niso razdelili na več etap, ampak so se odločili za eno samo veliko etapo; celoten krog so prehodili v dobrih 21 urah in se na izhodiščno točko v Poljane vrnili naslednji dan, torej v soboto, malo pred poldrugo uro popoldne. »Največ so nas ljudje, ki smo jih srečevali na poti, spraševali, kje smo spali,« povedo dobro razpoloženi člani odprave Jože Košir iz Bukovega Vrha in Janez Cankar ter Matjaž Mrak iz Gorenje vasi. »Prav nič nismo spali, vso noč smo hodili.«
Na pot so torej krenili iz Poljan v petek, 24. aprila, ob 16. uri. »Najprej smo šli na Gabrško Goro, potem po Loškem hribovju na Stari vrh, Mladi vrh, Koprivnik in Blegoš, se spustili proti Jelencem v Leskovico, nato v Studor, potem na Kucelj. Nato smo šli v Kopačnico, na Ermanovec, proti Novi Oselici in proti kmetiji Na Lanišah. Potem smo šli na Mrzli vrh in v Koprivnik, kjer je oddajnik, potem se spustili na Fužine. Nato smo šli po tematski poti z razgledom na Kladje in dobili žig na Hrastovem griču. Potem smo šli še na Javorč, Goli vrh, mimo Planine nad Horjulom na Sivko. Zadnji vzpon je bil Pasja ravan. Na koncu smo se preko Bukovega Vrha spustili na izhodišče v Poljane,« je pot opisal Janez Cankar. »To je vsakoletna tradicija. Midva z Jožetom Koširjem sva se leta 2016 odločila, da bova to izvajala, Jože je sicer rekorder, je šel že enajstič, jaz sem letos šel sedmič, Matjaž pa je tudi že prehodil ves krog naenkrat, ampak letos gre prvič z nama. Cilj je, da se pride okrog, in tudi vedno smo prišli. Jožetova žena Martina nam je na dve mesti pripeljala okrepčila, sicer pa smo izotonične napitke in čokoladice imeli tudi v nahrbtnikih. Pa vetrovko, kapo, rokavice, proti jutru je malo zeblo.« Letos so se na pot odpravili trije pogumni, največ, kot povedo, jih je šlo devet.
Klara Mrak