Obudili spomin na rojaka Luko Čeferina

23.6.2022

V začetku junija so v Leskovici na pročelju Novoškove hiše odkrili spominsko ploščo slikarju, kiparju in podobarju Luki Čeferinu. S tem dejanjem so obudili spomin na umetnika, ki je s svojimi deli pustil pečat po številnih cerkvah po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje.

»Pred leti mi je moj oče prof. dr. Emil Čeferin izročil Lukov portret, ki ga je v olju izdelal eden največjih slovenskih slikarjev Matevž Langus. Ta slika je prehajala iz roda v rod. Oče jo je dobil od Draga Čeferina, Drago od svojega očeta Dragotina, Dragotin od očeta Karla, Karl pa od Luke Čeferina. Na sliki je portret slikarja, kiparja in podobarja, ki je moj prapraded in praprapraded mojih otrok Roka, Aleksandra in Petre,« je pojasnil dr. Peter Čeferin, ki se je skupaj z družino udeležil slovesnosti.

Preteklo leto ga je na domu obiskal Tomaž Trček iz Leskovice z novico, da bodo prenavljali fasado hiše, ki stoji na mestu, kjer je bila nekoč rojstna hiša Luke Čeferina, in ponudil, da lahko v njegov spomin in počastitev postavijo spominsko ploščo. Skupaj z otroki so se nato odločili postaviti spominsko ploščo. Angažirali so umetnostno zgodovinarko Simono Kermavnar, da je preučila delo in življenje umetnika in vse popisala v knjigi, ki je izšla pred meseci. Simona Kermavnar je v nadaljevanju podrobno predstavila življenje in delo Luke Čeferina, ki spada v najstarejšo generacijo umetnikov in podobarjev. Kot prvorojeni otrok Mihaela Čeferina in Marije Potočnik se je rodil 2. oktobra 1805. Po smrti obeh staršev ga je pod okrilje vzel domači župnik Janez Dežman, ki je prepoznal njegovo umetniško nadarjenost in ga za šest let poslal v uk k podobarju Janezu Groharju v Železnike. Tam je izdelal prvi božji grob, od katerega sta se na podstrešju župnišča v Leskovici ohranili le arhitekturna kulisa in rimska stražarja, prav tako kulisi, vse naslikano s tempero na lesu. Preselil se je v Idrijo in odprl lastno podobarsko delavnico. Okrog leta 1830 je za župnijsko cerkev v Leskovici izdelal Križev pot, danes je restavriran razstavljen v podružnični cerkvi v Čabračah. Leta 1939 je za leto dni odšel na dunajsko cesarsko Akademijo upodabljajočih umetnosti. Vrnil se je v Idrijo in tam živel vse do smrti leta 1859. Skupno je na Kranjskem, Notranjskem, Goriškem, Tržaškem, Kočevskem in v Istri izdelal 40 Križevih potov, 23 oltarjev, 17 oltarskih slik in drugih umetnij.

Spominsko ploščo sta odkrila Tomaž Trček in Peter Čeferin. Ploščo, ki so jo iz hotaveljčana izdelali v Marmorju Hotavlje, je blagoslovil župnik Marjan Lampret. Slednji je z deli Luka Čeferina povezan že od svojega prvega leta duhovništva v Župniji Kočevje. »Luka Čeferin je bil eden tistih, ki je v 19. stoletju dal pečat našim kiparjem in podobarjem,« je poudaril župan Milan Čadež. Marica Čeferin iz Studora, ki je odkrila, kje v Leskovici je stala rojstna hiša Luke Čeferina, je pojasnila: »Čeferini izhajajo iz okolice Udin, v Železnikih so se naselili kot fužinarji. Kasneje so bili njihovi potomci povezani s fužinarstvom v Volaki in Farjem Potoku, njihovi potomci pa so kot kmetje živeli v Stari Oselici, Leskovici, Robidnici, Čabračah.« Iz Studora, s hišnim imenom pri Mihcu, izhajajo potomci Jerneja Čeferina, ki je bil bratranec Mihaela Čeferina, očeta Luke Čeferina. Zanimiv je tudi pomen priimka Čeferin, ki izhaja iz besedne zveze »imate kaj za delati, imate kaj za popraviti«. Pobudnik in vodja projekta Tomaž Trček se je zahvalil Jožetu Tavčarju, ki je bil njegova desna roka, Marici Čeferin za raziskovanje in sodelovanje, družini Čeferin, ki je bila pokrovitelj dogodka, in Simoni Kermavnar, ki je izsledke svoje raziskave popisala v knjigi. Spominu na umetnika sta se z nastopom na citrah poklonila tudi Vasja in Vital Bizjak iz glasbene šole v Idriji.

Dogodek, na katerem so krajani Leskovice, še živeča rodbina Čeferin ter povabljeni počastili spomin na rojaka ter ga obudili iz pozabe, ni pomemben le za kraje pod Blegošem, temveč za ves slovenski umetniški prostor.

Lidija Razložnik