Osemdeset let od medvojne birme
18.5.2023
Pomladi leta 1943, sredi vihre druge svetovne vojne, ko so bili takšni dogodki na ozemlju, ki ga je okupiral nacionalsocialistični nemški režim, redki, je v župnijo Poljane in tedaj še samostojno Trato prišel podelit zakrament birme škof – kapitularni vikar dr. Andreas Rohracher, ki je bil med letoma 1943 in 1969 nadškof v Salzburgu, zadnji z nazivom knezonadškof. Med drugim je vodil obnovo med vojno precej poškodovane znamenite salzburške katedrale, v kateri je koncertiral Mozart.
Nemški okupator je kmalu ob začetku vojne aprila 1941 deportiral inteligenco, med njimi duhovnike. Tudi Trata je ostala brez župnika Andreja Šavlija, ki je moral v izgnanstvo, najprej na Hrvaško, nato se je vrnil v rodno Ljubljano, kjer Italijanski okupator ni izgnal duhovščine. Območje ljubljanske škofije na Gorenjskem (nemško Oberkrain) je v upravo prevzela krška (celovška) škofija. Takratni upravitelj škofije Rohracher, ki je bil naklonjen Slovencem, je poskrbel, da je nekaj sposobnih duhovnikov upravljalo gorenjske župnije.
Celotno dekanijo Stara Loka, poleg pa še župnije Sora, Sv. Katarina, Smlednik, Št. Vid nad Ljubljano in Presko, skupaj 29 župnij, je v upravljanje dobil pater Rudolf Besel. Vodil je novoustanovljeni Rimokatoliški dušnopastirski urad Loka na Sori (Römisch Katholische Seelsorgeamt Laak an der Zaier). Bil je član redovne družbe misijonarjev Jezusovega Srca. Rojen je bil leta 1912 v kraju Landsberg am Lech na Bavarskem.
Na Loškem je deloval od 15. decembra 1941, ko je dobil dekret, pa vse do odhoda v Avstrijo 10. januarja 1947.
Umrl je leta 1977 kot župnijski upravitelj v Grossarlu na Salzburškem in bil tam pokopan. Kmalu po prihodu se je naučil slovensko in s tem pokazal spoštovanje do ljudi, med katerimi je deloval. Ves čas je bil na poti in je neumorno oskrboval vse zaupane mu župnije z opravljanjem maš, krstov, pogrebov, drugih zakramentov in opravil, natančno pa je skrbel tudi za dokumentacijo in cerkveno premoženje. Deloval je izključno profesionalno in se je distanciral od politike, čeprav je moral biti v stiku tako z okupacijsko oblastjo kot pripadniki NOB. Pri obeh je moral dobiti dovoljenje za svoje delo in gibanje po terenu. Večkrat je bil v smrtni nevarnosti, a ga to ni prestrašilo pri skrbi za ljudi, ki jih je tolažil v stiskah. Veliki napori so ga stali zdravja. V vse župnije je pošiljal navodila in nagovore, da so jih ob nedeljah brali laiki, ki so vodili obrede. Imel je izoblikovan natančen lepopis in s tako pisavo je napisan tudi seznam birmancev v župniji Trata (Firmungsbuch der Pfarre Tratten), ki se je, skrbno zavit v ovoj s še drugimi matičnimi dokumenti, ohranil na podstrešju starega župnišča v Gorenji vasi. V seznamu je navedenih 178 birmancev, rojenih med letoma 1929 in 1934, ki so bili večinoma iz domače župnije. Po nekaj pa jih je prišlo še iz župnij Črni Vrh nad Polhovim Gradcem (nemško Schwarzenberg), Javorje (Afriach), Jesenice (Assling), Leskovica (Leskowitza), Ljubljana (Laibach), Lučine (Lutschine), Nova Oselica (Neuosslitz), Poljane (Pölland), Stara Oselica (Altosslitz), Šentjošt (St. Jost) in Žiri (Sairach).
Birma na Trati je potekala 28. aprila 1943. Dogodek je otroke, ki jih je prizadela vojna, pa tudi njihove bližnje vsaj nekoliko razvedril, saj so ga praznično zaznamovali, tudi z lepo obleko. Dogajanje je fotodokumentiral takratni gorenjevaški poštar Jože Kalan. Že dva dneva prej, 26. aprila 1943, je bila birma v Poljanah.
Juer Ferlan
