Pester kulturni utrip

Kulturni praznik v Lučinah
Rdeča nit prireditve ob kulturnem prazniku je bil hvalospev Prešernovi poeziji ter kulturi, ljudski pesmi in plesu ter domovinski zavesti. Slavnostni nagovor je imel Tone Košir. Prisluhnili smo njegovemu osebnemu razmišljanju o kulturi in prazniku. Polni dvorani gledalcev in poslušalcev je z izbranimi besedami dvigal občutek za kulturo, ki jo je treba nositi v srcu in duši. Glavne misli so bile: Prešernov dan in praznik kulture, domovinska zavest, olika, omika, umetnost, slovenski jezik in raba dvojine ter ohranjanje narečja. Poudaril je tudi odnos do ljudi, do žive in nežive narave. Kulture brez umetnosti ni in tudi umetnosti ni brez kulture. Pa je res vse kulturno? Slovenski jezik se je ohranil in razvil do visoke ravni, zato se sedaj potrudimo, da ga sami ne bomo uničili.
Prav za to priložnost se je zbral sekstet pevk, ki so nam večglasno zapele dve ljudski pesmi, na t. i. sintesajzerju jih je spremljala Lija Buh. Petošolca Klara Bizovičar in Izak Trobec sta recitirala Prešernovo Od železne ceste. V programu so se z recitacijami predstavili člani KUD ZALA Lučine in recitirali Prešernove pesmi. Šestošolka Saša Malavašič je zapela pesem Slovenski kruh. V nadaljevanju so tempo narekovali učenci PŠ Lučine oz. člani Orffovega krožka z ljudsko Kje so tiste stezice. Zraven so zapeli pevci, na kitaro jih je spremljala Teja Toplak. Ples mrzulin je spremljal Tevž Oblak s harmoniko. Z recitacijami so se predstavili učenci od drugega do petega razreda. Po proslavi smo si ogledali razstave likovnih del Marije Martinčič, unikaten lesen nakit Kristine Martinčič ter učencev PŠ Lučine, ki so predstavili domači kraj ali domačo pokrajino v različnih likovnih tehnikah.

Kulturni praznik v Javorjah
Prešernov dan, dan kulture, so v Javorjah zaznamovali z dogodkom, ki so ga pripravili domači umetnik, kipar in slikar Peter Jovanovič in njegova žena Milica Jovanovič ter župnik Ciril Istenič. Župnik Ciril Istenič je med sveto mašo, ki jo je daroval v čast vsem kulturnim delavcem, navedel nekaj umetnikov, ki so nekatera svoja dela posvetili tudi Devici Mariji. Od Franceta Prešerna, Otona Župančiča do Danteja. Glavne besede pa je povzel iz pridige škofa Antona Vovka, ki jo je ta bral na Brezjah leta 1957, ko so obhajali deseto obletnico vrnitve Marije nazaj na Brezje. Anton Vovk je bil točno sto let po Prešernu rojen v isti hiši in položen v isto zibelko kot naš veliki pesnik. Po maši je župnik farane povabil v učilnico v župnišču, na blagoslov in ogled petnajstih lesenih tabel, v katere je Kipar Peter Jovanovič umetelno vklesal Marijo in povzel vse dogodke v cerkvenem letu – od prikazovanja do Jezusovega rojstva in Marijinega vnebovzetja. Dela so bila razstavljena štiri dni, kar je bilo komaj dovolj za veliko zanimanje za ogled teh prelepih del.

Kulturni praznik na Sovodnju
Sovodenj z okolico in devetimi delujočimi društvi, kjer so ponekod prisotne tudi sekcije s kulturnim udejstvovanjem, v vseh letih osamosvojitve pripravlja in ohranja prireditev v počastitev 8. februarja. Besede, pesmi in plesi vedno najdejo pravo mesto, pravo rimo, ritem in melodijo. Ker prihajajo iz src nastopajočih, naj si bo najmlajših, šolarjev ali pa drugih, ki si starost že štejejo v desetletjih. Letos so nastopili: Mešani cerkveni pevski zbor Nova Oselica, pevke Grabljice, recitator kulturno-umetniškega društva, učenci dramske in orffove skupine podružnične šole Sovodenj in folklorna skupina turističnega društva. Vsak na svoj način so poklonili kulturne utrinke nam, gledalcem in poslušalcem, ki smo jim vsako leto znova hvaležni, da vztrajajo, da bogatijo sebe, druge in kraj nasploh.

Martina Jelovčan, Hermina Jelovčan, Milka Burnik