Petdeset pomladi filma Cvetje v jeseni

22.6.2023

Letos zaznamujemo stoto obletnico smrti našega znamenitega rojaka, odvetnika, politika in pisatelja – in še bi lahko našteli nekaj častivrednih nazivov – Ivana Tavčarja. Vlada Republike Slovenije je v lanskem letu razglasila letošnje leto za vseslovensko Tavčarjevo leto.

V Turističnem društvu Stari vrh so se temu praznovanju seveda z veseljem pridružili. Počastili ga bodo s spominom na enega najlepših slovenskih ljubezenskih filmov, ki je bil posnet po povesti Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni in 21. septembra 1973 prvič premierno predvajan ter tako letos praznuje petdeset let.

Povest Cvetje v jeseni je Ivan Tavčar je objavil v svojem 66. letu, ko so mu že oporekali, da po petdesetem letu ni več moč ustvarjati. Torej je tudi sama povest nekakšno Tavčarjevo »književno cvetje v jeseni«. Povest je umeščena v pisatelju zelo ljube domače hribe, kjer je preživel mladost in kamor se je tudi kasneje, ko je bil že poklicno povsem predan delu v Ljubljani, vedno rad vračal. Po tej povesti je leta 1972 režiser in scenarist Matjaž Klopčič posnel istoimenski celovečerni film Cvetje v jeseni. Da je režiser kadre postavil ravno v to okolje, v kraje pod Starim vrhom, je bilo že samoumevno. Janez, advokat, naveličan mesta in hitenja, odide k svojim daljnim sorodnikom in pri njih preživi poletje. Preprosto kmečko dekle, »pol devica pol otrok«, kakor jo opiše Tavčar, in meščan Janez, že v svojih zrelih letih, se v idiličnem kmečkem okolju zaljubita. Ljubezen, čista in preprosta, komajda prepoznavna, se sicer konča z Metino smrtjo, ko ji, v Janezovem naročju ob njegovi zasnubitvi, od same sreče zastane srce. In tako tudi ta ljubezen, prav tako kot jesensko cvetje, ne rodi sadu. Preprosta ljubezenska pripoved, ki mestoma zelo poudarja patriotizem in nagovarja bralca k ljubezni do slovenske zemlje, do slovenske kulture in do slovenskega rodu. Pokrajino, ki jo že Tavčar v svojem delu slikovito opisuje, je v filmu režiser Klopčič izjemno lepo prikazal. Mestoma se sicer film malce oddalji od povesti, predvsem v zaključku, kjer se Tavčarjeva povest kljub žalosti ob Metini smrti konča veselo in spodbudno, z rojstvom novega sina na Presečnikovi domačiji in poroko Lucinega sina Matičeta s Kalarjevo hčerjo Ano. A film s tem ne izgubi niti kančka svoje izjemne žlahtnosti.

Spomin na snemanje filma in na dogajanje v krajih pred petdesetimi leti, ko so bili igralci in filmski delavci del življenja v teh vaseh, bodo v Turističnem društvu Stari vrh zaznamovali s prireditvijo, ki bo ponovno združila vaščane, še živeče igralce in filmske delavce na tako imenovani Presečnikovi domačiji, to je pri Jejlarju na Mlaki nad Zgornjo Lušo. Program praznovanja obsega več dogodkov. Turističnemu društvu Stari vrh se je pridružilo tudi Kulturno-zgodovinsko društvo Pustote, katerega člani bodo pripravili prvi del prireditve, ki bo potekal že na predvečer glavnega dogajanja, to je 14. julija, ko bodo ob Kovkarjevi kajži v Pustotah v Zgornji Luši pod zvezdami pripravili Kino pod zvezdami, kjer bodo na velikem platnu predvajali film Cvetje v jeseni, program bodo obogatili z glasbo, in sicer bodo nastopili Mežnarjevi godci, Janez Triler in Francetovi orgličarji. V soboto, 15. julija, ob 9. uri bo sledil pohod; pohodniki se bodo zbrali pri Jejlarju na Mlaki in se podali po krožni poti po točkah, kjer je bil sneman film Cvetje v jeseni. Glavni dogodek pa bo potekal v soboto popoldne na Jejlarjevi domačiji. To bo pogovorni večer z igralci in ustvarjalci filma ob glasbeni spremljavi citrarke Barbare Kržišnik in lajnarja Vita Logarja ter ob bogati ponudbi domačih ustvarjalcev na stojnicah. 

TD Stari vrh in Kulturno-zgodovinsko društvo Pustote pripravljajta res lep in nepozaben dogodek, na katerega vabijo vse, ki jim je film všeč in si želijo slišati še prenekatero zanimivo zgodbo iz zakulisja snemanja, ki jo bodo igralci in drugi gostje radi delili z njimi. Vabljeni.

Hermina Jelovčan