Po poti Čeferinovih del

Junija lani je bila v Leskovici, na pročelju Novoškove hiše, odkrita spominska plošča slikarju, kiparju in podobarju Luki Čeferinu. S tem dejanjem so obudili spomin na umetnika, ki je s svojimi deli pustil pečat po številnih cerkvah po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje. Prav odkritje in še prej raziskovanje družinskih korenin je Marico Čeferin iz Studora spodbudilo k organizaciji romanja, s katerim bi domačini več izvedeli o umetniku in njegova dela videli še v živo.

Do župnijske cerkve na Planini so se romarji pripeljali z avtobusom, nato pa pot do približno uro oddaljene Planinske gore nadaljevali peš. Najprej so si na kratko ogledali kapelo sv. Križa. V cerkvi na Planinski gori je župnik Marjan Lampret nato daroval mašo za vse pokojne Čeferinove. Po maši je sledil ogled cerkve, ki ga je vodila Simona Kermavnar, avtorica knjige o Luki Čeferinu, izdane lani. Za omenjeno cerkev je Luka Čeferin leta 1856 izdelal kiparsko skupino v lesu po naročilu prvega planinskega župnika Matije Šmida. Prikazana je Marija zavetnica s plaščem. Ikonografski tip je bil od tridentinskega koncila sredi 16. stoletja nezaželen, a med ljudstvom priljubljen. Razcvet je doživel v 19. stoletju. Marijin kip je naravne velikosti, pod njenim plaščem je 15 oseb. Po osnovnem pravilu motiva so na njeni desni cerkvene osebe, ki jih namesto papeža načeluje kardinal, ob njem sta dva škofa, zadaj med drugim dve nuni. Na Marijini levi so svetni vladarji: kralj, kraljica, princ … Klečeče sprednje figure so upodobljene celopostavno, od tistih zadaj pa so izdelani le glava in trup, saj so preračunane za pogled od daleč in glede na dejstvo, da tron deloma zakriva tabernakelj. Če bi osebe stale, bi bile približno enake velikosti kot Marija, kar odstopa od ustaljenega kanona, da je velikost protagonistov na tovrstnih upodobitvah prilagojena njihovi pomembnosti. Vsi pogledi so usmerjeni proti Mariji, le doprsno upodobljen mladosten moški s črnimi lasmi skrajno levo gleda naravnost v gledalca – šlo naj bi za Čeferinov avtoportret. V skupini je viden odmev znamenite slike Marije Zavetnice s plaščem, ki jo je leta 1740 za veliki oltar naslikal Valentin Metzinger. Danes sliko hrani podružnična cerkev sv. Roka. Marijin obraz na obeh straneh obdaja pramen dolgih las, kronica na njeni glavi je kovinska, posuta z barvnim steklom in poldragimi kamni. Za njeno glavo je zvezda, iz katere izhajajo žarki. Na Metzingerjevi sliki Marija drži plašč sama, na Čeferinovi pa roke širi med vernike, jih blagoslavlja, moder plašč ji držita dva odrasla angela. Marijina stoja po zgledu slike nakazuje kontrapostno, vendar ta ni dosledno izpeljana, saj z obema nogama trdno stoji na tleh. Pozlačena obleka je prepasana in pada v shematičnih gubah, na prsih ima minuciozno apliko Srca Marijinega. Fran Malavašič je leta 1859 v Kmetijskih in rokodelskih novicah zapisal, da je delo na Planinski gori najimenitnejše Čeferinovo delo. Kiparska skupina je bila popravljena in prenovljena leta 1873, 1954 in leta 1993 restavrirana ter podlaga za podobico, ki je nastala še v 19. stoletju. Leta 1856 je Luka Čeferin za to cerkev izdelal še dva stranska oltarja.

Romanje, ki je poželo veliko navdušenja, so s kosilom sklenili v Planini, kjer so si ogledali še župnijsko cerkev sv. Marjete.

Lidija Razložnik