Podobe Poljan potovale v daljne kraje

Kot so zapisali na spletnem portalu Kamra, kjer zbirajo digitalizirano kulturno dediščino slovenskih pokrajin, so na nastanek in razmah razglednic vplivali predvsem izum fotografije, vzpon turizma ter razvoj tiskarskih tehnik in poštnega prometa. Predhodnica razglednice je bila dopisnica, ki jo je leta 1869 prva na svetu pod imenom Correspondenz-Karte izdala dunajska poštna uprava. Na dopisnice so začeli tiskati podobe krajev ali njihovih znamenitosti, iz katerih so bile poslane. Dopisnico s celostransko sliko na eni strani so poimenovali razglednica. Te so se še posebno uveljavile v prvi polovici 20. stoletja.

Razglednice so v dobi, ko še ni bilo elektronskih medijev, pomenile pomemben korak v napredku komunikacije. Z njimi so naslovniku poslali poleg pisnega tudi vizualno sporočilo. Razglednice s fotografijo domačega kraja so lajšale domotožje osebam, ki so se preselile daleč od doma. Tudi Poljane so že zgodaj dobile svoje razglednice. Običajno je bila v kakovostni fotografski tehniki posneta panorama naselja, ki ga je do leta 1954 označevala markantna stavba cerkve sv. Martina in gruča hiš starega vaškega jedra okrog nje ter nekoliko iz naselja umaknjena šola. Fotografija za razglednico, ki jo je izdal in založil Vinko Jamar, trgovec v Poljanah nad Škofjo Loko, je bila posneta s pobočja nad Soro pri Hotovlji. V ospredju je vidna počitniška hiška na Kuclju. Pogled na Poljane je usmerjen z vzhoda. Objavljena razglednica je bila oddana na pošto v Poljanah 23. marca 1938 in odposlana vojaku s Poljanskega v Belo Crkvo v Banat.

Jure Ferlan